Slovenija je pretekli teden z blokado skupne izjave EU preprečila enotno evropsko obsodbo izraelskih načrtov za širitev nezakonitih naselbin na območju E1 na okupiranem Zahodnem bregu. Projekt bi Zahodni breg presekal na dva dela in onemogočil ustanovitev palestinske države, slovenska vlada premierja Janeza Janše pa je s potezo sprožila razburjenje. Blokada je sporna zaradi nasprotovanja mednarodnemu pravu in ogrožanja rešitve dveh držav.

Profesor Šaron Pardo pojasnjuje, da je Slovenija za Izrael pomembna predvsem zaradi institucionalne moči, ki ji jo daje članstvo v EU. Majhna država članica lahko namreč s svojim vetom pomembno vpliva na evropska stališča, kar izkorišča tudi premier Netanjahu. Osebna naklonjenost in ideološka bližina med Janezom Janšo in Benjaminom Netanjahujem ta odnos še dodatno krepita.

Članek razpravlja o razkolu na Brdu, kjer se visoki slovenski diplomati soočajo z vprašanjem, ali podpreti predsednico države ali predsednika vlade glede obsodbe izraelskih naselbin. Slovenija formalno podpira mednarodno pravo in rešitev dveh držav, a premier je blokiral skupno izjavo EU o tem. Avtor poudarja, da je Slovenija zaradi tega postala vidna in prepoznavna v mednarodnih krogih.

Izraelski raziskovalec Šaron Pardo pojasnjuje, da odnos med Janezom Janšo in Benjaminom Netanjahujem temelji na osebni naklonjenosti, ideološki bližini in institucionalni moči Slovenije v EU. Slovenski veto na izjavo EU o izraelskih naselbinah kaže, kako lahko majhna članica s položajem v sistemu odločanja EU pridobi precejšen diplomatski vpliv. Za Izrael je Slovenija pomembna zlasti zaradi možnosti preprečevanja skupnih evropskih stališč, kar mu zagotavlja kritje.

Slovenija je skupaj s Češko preprečila sprejetje skupne izjave EU, ki bi obsodila izraelske načrte za širitev naselbin na Zahodnem bregu, kar je povzročilo ostre delitve v slovenski politiki. Vlada potezo zagovarja kot premišljeno diplomatsko dejanje, opozicija pa jo označuje za škodljivo in sramotno, medtem ko so koalicijski partnerji ostali tiho. Predsednica republike je zavzela nasprotno stališče, poudarjajoč, da mednarodno pravo ni stvar politične izbire.

Premier Janez Janša je zavrnil kritike opozicije, ker Slovenija ni podprla skupne izjave EU o izraelskih naselbinah, kar je sprožilo oster politični spor. Vlada meni, da izjava ne bi prinesla dodatne vrednosti, medtem ko opozicija in predsednica republike zahtevajo nujno sejo parlamentarnih odborov. V ozadju je tudi ločen primer, ko je davčni svetovalec prijavil nekdanjega premierja Goloba zaradi domnevne sramotitve tuje države.

Premier Janez Janša je pojasnil, da je Slovenija blokirala izjavo EU, ki bi obsodila izraelske načrte za širitev naselbin, ker želi s tem končati neproporcionalne obsodbe Izraela. Kritiziral je dvojna merila bruseljske birokracije, ki molči ob drugih kršitvah, medtem ko je poteza sprožila ostre odzive opozicije in predsednice republike. Janša meni, da so prazna sporočila EU irelevantna v primerjavi z vplivom ZDA na svetovne cene energentov.

Opozicijske stranke Gibanje Svobode, SD in Levica zahtevajo nujno sejo odborov DZ, na kateri bi vlada premierja Janeza Janše pojasnila svoje nasprotovanje skupni izjavi EU o obsodbi izraelskih načrtov za gradnjo naselbin na Zahodnem bregu. Opozarjajo na domnevno neskladnost v zunanji politiki in zahtevajo odgovornost vlade pred državnim zborom. Premier in zunanji minister odgovarjata, da nova izjava ne bi spremenila ničesar in da je treba poteze Izraela umestiti v kontekst tamkajšnje predvolilne kampanje.

Slovenska opozicija (SD, Svoboda in Levica) zahteva nujno sejo dveh parlamentarnih odborov, da bi razkrila, kdo je odločil, da Slovenija blokira skupno izjavo EU, ki obsoja izraelske načrte za širitev naselbin. Poslanci sumijo, da je šlo za politično potezo premierja Janeza Janše, ki naj bi s tem odplačeval dolgove Izraelu. Zahtevajo pojasnila o spremembi slovenske zunanje politike, ki po njihovem mnenju poteka brez transparentnosti in odgovornosti do državljanov.

Slovenija je z vetom blokirala izjavo EU, ki bi obsodila širjenje izraelskih naselbin, kar je sprožilo ostre kritike opozicije. Opozicijske stranke v potezi premierja Janeza Janše vidijo poplačilo političnih dolgov Izraelu, povezanih z afero Black Cube in volilno intervencijo. Dogajanje je sprožilo tudi kritike predsednice republike in evropskih poslancev, ki govorijo o servilnosti in moralnem polomu.

Opozicija, vključno s strankami SD, Svoboda in Levica, ostro napada premierja Janšo, ker je Slovenija blokirala skupno izjavo EU, ki bi obsodila izraelske naselbine; primerjajo ga z madžarskim premierjem Orbanom in zahtevajo odgovore o domnevnih 'dolgoveh' Slovenije do Izraela ter aferi Black Cube. Janša blokado utemeljuje z nestrinjanjem z neproporcionalnimi obsodbami Izraela s strani EU, medtem ko opozicija govori o škodovanju ugledu države in zahteva nujno sejo pristojnih odborov.

Slovenija ni podprla izjave EU, ki obsoja Izrael zaradi gradnje naselbine na Zahodnem bregu. Premier Janez Janša je to utemeljil z nestrinjanjem z neproporcionalnimi obsodbami Izraela ter z dvojnimi merili v zunanji politiki EU. Po njegovem mnenju prazna zunanjepolitična sporočila EU ne spreminjajo ničesar in škodujejo kredibilnosti unije.

Slovenski premier Janez Janša je na omrežju X upravičil slovenski veto na evropsko izjavo o izraelskem naselbinskem sklopu E1, pri čemer je EU očital dvojna merila in molk ob drugih krizah. Opozicija in predsednica Pirc Musar so veto kritizirali, Janša pa je v odzivu zapisal, da EU izgublja verodostojnost z nesorazmernimi obsodbami Izraela, medtem ko molči o drugih grozodejstvih. V zapisu je kritiziral tudi zunanjo politiko EU in jo označil za irelevantno v primerjavi z vplivom ZDA.

Premier Janez Janša se je odzval na blokado skupne izjave EU o izraelskih naselbinah, ki jo je sprožila Slovenija. Na družbenem omrežju je zapisal, da je vlada s tem Slovenijo umaknila iz začaranega kroga izgubljanja kredibilnosti pri neproporcionalnih obsodbah Izraela. Dodal je, da prazna zunanjepolitična sporočila EU ne rešujejo ničesar.

Premier Janez Janša je blokado skupne izjave EU, ki bi obsodila izraelske načrte o širitvi naselbin, utemeljil s kritiko dvojnih meril v zunanji politiki EU ter s tem, da Slovenija ne bi smela nenehno neproporcionalno obsojati Izraela. Opozicija je potezo ostro obsodila, češ da gre za zagovarjanje izraelskih interesov na škodo Slovenije. Predsednica države Nataša Pirc Musar se je prav tako zavzela za podporo skupni izjavi EU.

Slovenija je blokirala skupno izjavo EU o izraelskih načrtih za gradnjo naselbin na Zahodnem bregu, kar je sprožilo ostre politične odzive doma. Vlada odločitev utemeljuje s tem, da nova izjava ne bi prinesla dodane vrednosti glede na že sprejeta stališča EU, medtem ko opozicija in predsednica republike menijo, da bi Slovenija morala izjavo podpreti. Dogajanje odpira vprašanja o slovenski zunanji politiki in enotnosti EU.

Članek obravnava očitke Levice, da Slovenija ni podprla nove izjave EU o izraelskem projektu E1, a vlada pojasnjuje, da je isto stališče soglasno podprla že junija. Opozicija in predsednica Pirc Musar potezo kritizirajo, medtem ko zunanje ministrstvo vztraja, da nova izjava ne bi prinesla dodane vrednosti. Gre za politično napetost glede slovenske zunanje politike in odnosov z Izraelom.

Zunanje ministrstvo je pojasnilo, da Slovenija ni podprla skupne izjave EU o obsodbi izraelskega projekta E1 na Zahodnem bregu, ker po oceni vlade nova izjava ne bi prinesla dodane vrednosti. Potezo so kritizirale opozicijske stranke in predsednica države, ki menijo, da bi morala Slovenija podpreti enoten evropski odziv. Ministrstvo ob tem zagotavlja, da stališče Slovenije glede podpore mednarodnemu pravu in rešitvi dveh držav ostaja nespremenjeno.

Slovenija je v Bruslju preprečila sprejetje skupne izjave EU, s katero bi vse članice obsodile izraelsko širitev naselbin na Zahodnem bregu. Na zunanjem ministrstvu so pojasnili, da nova izjava ne bi prinesla dodane vrednosti, saj je EU stališče že izrazila v preteklih sklepih. Odločitev je sprožila kritike opozicije in predsednice države, ki menijo, da bi morala Slovenija podpreti enoten evropski odziv.

Slovenija je v petek blokirala skupno izjavo EU o izraelski gradnji naselij na Zahodnem bregu, zato jo je visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas objavila le v svojem imenu. Zunanje ministrstvo je potrdilo veto, kar po oceni bruseljskega portala EUobserver pomeni, da je premier Janez Janša postal novi zaveznik izraelskega premierja Netanjahuja v Bruslju. Gre za občutljivo zunanjepolitično potezo, ki Slovenijo postavlja ob bok Madžarski in sproža vprašanja o usklajenosti slovenske zunanje politike z EU.},

Slovenija naj bi blokirala skupno izjavo EU, ki bi obsodila izraelske načrte za širitev naselbin na Zahodnem bregu, kar je sprožilo ostre kritike Levice in zahteva po jasnih odgovorih. Predsednica Pirc Musar je medtem pozvala k doslednemu spoštovanju mednarodnega prava. Kritiki novo vlado obtožujejo dvoličnosti in povezav z afero Black Cube.

Slovenija je pretekli teden blokirala sprejetje skupne izjave EU, ki bi obsodila izraelske načrte za gradnjo naselbin na Zahodnem bregu. Zaradi slovenskega nasprotovanja je bila objavljena le nižja izjava visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas. Poteza nove slovenske vlade kaže na spremembo stališča do bližnjevzhodnega konflikta.

Slovenija naj bi po poročanju bruseljskega portala EUobserver blokirala skupno izjavo EU z obsodbo izraelskih načrtov za gradnjo naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Opozicijske stranke SD, Levica in Gibanje Svoboda ostro kritizirajo potezo vlade Janeza Janše, jo označujejo za izdajo solidarnosti in sprožajo vprašanja o morebitni povezavi z afero Black Cube. Očitajo ji, da z diplomatskim blokiranjem pomaga izraelski politiki in škoduje mednarodnemu ugledu Slovenije.

Slovenija naj bi pretekli teden blokirala sprejetje izjave EU, ki bi obsodila izraelske načrte za gradnjo naselbin na Zahodnem bregu, poroča portal EUobserver. Zaradi nasprotovanja Slovenije so v Bruslju objavili le izjavo visoke zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas. Slovensko zunanje ministrstvo še ni potrdilo navedb, odzivi opozicijskih strank SD in Levice pa so ostro kritični do vlade Janeza Janše.

Slovenija je z vetom blokirala skupno izjavo EU, ki bi obsodila izraelsko gradnjo naselij na Zahodnem bregu. Izjavo so nato znižali na raven visoke zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas, kar odpira vprašanja o slovenski zunanji politiki. Poteza slovenske vlade je sprožila kritike opozicije in dvige obrvi v Bruslju.

Slovenija je pretekli teden blokirala soglasje EU k izjavi, ki bi obsodila izraelske načrte za gradnjo naselbin na Zahodnem bregu, s čimer je po poročanju EUobserverja preprečila skupno obsodbo Unije. Namesto tega je bila objavljena le nižja izjava visoke zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas. Poteza nove slovenske vlade pomeni spremembo stališča do bližnjevzhodnega konflikta.

Članek EUobserverja opisuje, kako naj bi slovenski premier Janez Janša po vrnitvi na oblast blokiral skupno izjavo EU o izraelskih naselbinah, s čimer naj bi postal nov zaveznik Benjamina Netanjahuja v Bruslju. Hkrati slovenska vlada razveljavlja sankcije proti Izraelu in odpira izraelsko veleposlaništvo v Ljubljani. Avtorji analizirajo, kako bi to lahko spremenilo razmerje moči v EU glede politike do Izraela.

Članek kritično analizira odločitev Janševe vlade, ki je 11. junija odpravila ukrepe proti izraelskim predstavnikom, vključno z Benjaminom Netanjahujem, in normalizirala odnose z Izraelom. Avtorica opozarja, da je Slovenija s tem opustila moralno presojo in mednarodno pravo, ter postavlja vprašanje, ali gre za vračanje političnih dolgov Janše izraelski desnici. Poudarja, da ceno teh odločitev plačujejo državljani, in izraža protest zaradi poteptanih vrednot in človečnosti.