Raziskava Ogledalo Slovenije kaže na izrazit padec zaupanja v politične institucije, zlasti v predsednika DZ, vlado in ministre, ki so dosegli najnižje vrednosti doslej. Nasprotno pa narašča zaupanje v RTVS, zdravstvo in opozicijske stranke. Članek se sprašuje o krivcih za ta upad, a poudarja, da bi bilo sklepanje na posameznike zgolj špekulacija.

Raziskava Ogledalo Slovenije, ki jo je oktobra izvedel Valicon, kaže na izrazit padec zaupanja v politične institucije, pri čemer je predsednik državnega zbora dosegel najnižjo izmerjeno vrednost doslej. Hkrati beležimo porast zaupanja v RTV Slovenija, zdravstvo in opozicijske stranke, medtem ko je zaupanje v 'navadnega človeka' padlo na zgodovinsko dno.

Raziskava Ogledalo Slovenije kaže izrazit padec zaupanja v politične institucije, pri čemer so predsednik DZ, državni zbor, vlada in predsednik vlade zabeležili največje padce v zgodovini meritev. Nasprotno pa RTV Slovenija beleži izrazit porast zaupanja, prav tako zdravstvo in opozicijske stranke. Zaupanje v 'navadnega človeka z ulice' je padlo na najnižjo raven doslej.

Raziskava Ogledalo Slovenije je pokazala izrazit padec zaupanja v politične institucije, pri čemer je predsednik državnega zbora Zoran Stevanović dosegel najnižjo izmerjeno vrednost doslej. Največji padec so zabeležili še državni zbor, vlada in predsednik vlade, medtem ko zaupanje v RTVS, zdravstvo in opozicijske stranke narašča. Na vrhu lestvice zaupanja ostajajo civilna zaščita, mala podjetja in zdravstvo.

Valiconova raziskava kaže največji padec zaupanja v predsednika DZ Zorana Stevanovića doslej, močno je upadlo tudi zaupanje v državni zbor in vlado. Največ zaupanja med institucijami še naprej uživata civilna zaščita in vojska, krepi pa se zaupanje v zdravstvo in RTV Slovenija. Opozicijske stranke so edina politična izjema, saj se zaupanje vanje povečuje, a ostajajo nizko na lestvici.

Raziskava Ogledalo Slovenije kaže izrazit padec zaupanja v politične institucije, pri čemer je predsednik DZ zabeležil najnižjo izmerjeno vrednost doslej. Na drugi strani izstopa rast zaupanja v RTVS, zdravstvo in male podjetnike. Civilna zaščita ostaja na vrhu lestvice zaupanja, politične institucije pa so na dnu.

Članek kritično analizira delovanje slovenskih protikorupcijskih in pravosodnih institucij, predvsem Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ter opozarja na pomanjkanje odgovornosti v sistemu. Avtor, nekdanji kriminalist in državni sekretar Darko Stare, ugotavlja, da institucije pogosto formalno opravijo svoje delo, a problem ostaja nerešen, ter izpostavlja potrebo po večji strokovnosti, transparentnosti in politični odgovornosti. V zaključku poziva k celoviti reformi, ki bi presegla zgolj reorganizacije in nove zakone.