Članek obravnava 17. maj, dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki opominja na tragično preteklost in poziva k spoštovanju človeškega dostojanstva. Kljub ukinitvi državnega spominskega dne s strani prejšnje vlade, civilne iniciative in politične stranke si prizadevajo ohraniti spomin na žrtve in zagotoviti njihov dostojen pokop. Poudarjena je pomembnost resnice in sprave za prihodnost slovenske demokracije.

V soboto bo pri breznu pod Macesnovo gorico slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja, s sveto mašo in nagovorom nekdanjega ustavnega sodnika Klemna Jakliča. Slovesnost obeležuje spomin na trpljenje in smrt slovenskih domobrancev ter drugih žrtev, pobitih po vojni. Dogodek poudarja pomen sprave in pietetnega pokopa žrtev komunističnega nasilja.

Avtor predlaga Zoranu Jankoviću, da bi posmrtne ostanke žrtev vojn in revolucije pokopali na Plečnikovem stadionu z vgrajeno spominsko ploščo z besedilom prisege domobrancev. Kot alternativo predlaga spominsko ploščo na Žalah s tekstom o žrtvah povojnih pobojev, ki so sodelovali z okupatorjem, in kip domobranca v objemu nemškega vojaka. Predlogi so podani v luči sprejetja novele zakona o prikritih vojnih grobiščih.

Članek obravnava sprejeti zakon o pokopu žrtev prikritih grobišč in odzive nanj, pri čemer izpostavlja nasprotovanje levice, predvsem ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Zakon določa pieteten pokop žrtev na Žalah, razglasitev 17. maja za spominski dan in ureditev identifikacije žrtev, kar naj bi poseglo v ideologijo levice. Janković je napovedal preučitev možnosti preprečitve pokopa, kar razkriva skrito politiko levice glede žrtev revolucionarnega nasilja.

Nova Slovenska zaveza pozdravlja sprejetje Zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki omogoča pokop pobitih na Žalah, zakonsko predpisuje identifikacijo žrtev in ponovno uvaja narodni dan spomina na žrtve komunizma. Zakon prinaša simbolično priznanje in zadoščenje družinam pobitih ter omogoča ugotavljanje sorodstvenih vezi med živečimi in posmrtnimi ostanki.

Državni zbor je sprejel dve noveli zakonov, ki sta povzročili ostre odzive opozicije: novelo zakona o parlamentarni preiskavi in novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih, ki 17. maj ponovno razglaša za spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Opozicija nasprotuje obema novelama, saj menijo, da omogočata zlorabe in utišanje opozicije.

Državni zbor je sprejel novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih, ki 17. maj razglaša za nacionalni spominski dan žrtev komunističnega nasilja. Novela predvideva prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev vojn in revolucije na ljubljanske Žale ter obvezni odvzem bioloških vzorcev za identifikacijo. Zakon omogoča tudi meddržavne sporazume za prenos DNK vzorcev.

Državni zbor je sprejel novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih, s katero 17. maj ponovno razglaša za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Novela predvideva tudi prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev na ljubljanske Žale, ki bodo imele status kulturnega spomenika. Zakon določa tudi obveznost genetske analize za identifikacijo žrtev in zagotavlja sredstva iz državnega proračuna.

Državni zbor obravnava novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih, ki predvideva 17. maj kot dan spomina na žrtve komunističnega nasilja in pokop nepokopanih žrtev na Žalah. Koalicija podpira zakon, opozicija pa ne. Predlagatelji zakona so NSi, SLS, Fokus, SDS in Demokrati.

Državni zbor bo predvidoma potrdil novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih, s čimer bo 17. maj ponovno razglašen za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Zakon določa pietetni pokop posmrtnih ostankov na Žalah. Razprava je razkrila ideološka nasprotja, a predlagatelji poudarjajo civilizacijsko dolžnost.