Evropske članice Nata se pred kongresnimi volitvami v ZDA pripravljajo na možnost, da bi ameriški predsednik Donald Trump ob porazu republikancev svojo jezo usmeril proti zavezništvu. Diplomati se bojijo umika ameriških vojakov iz Evrope, zmanjšanja financiranja Nata in omejevanja vojaške pomoči Ukrajini. Čeprav kongres omejuje umik vojakov, ostaja negotovost glede Trumpovih potez.

Iran je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu posredoval predlog za končanje vojne, ki je trenutno na njegovi mizi. Trump je zagrozil z uporabo 'kladiva', če ne bo dosegel svojih ciljev, medtem ko je pod močnim pritiskom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za nove skupne napade na Iran. Odločitve obeh voditeljev so močno povezane z domačimi volitvami, pri čemer so visoke cene nafte in notranjepolitični kaos v ZDA postali pomembna tema.

Tucker Carlson, ameriški politični komentator, je na omrežju X zatrdil, da bi Donald Trump lahko v nekaj dneh odredil jedrski napad na Iran, natančneje na podzemni kompleks Pickaxe Mountain. Po Carlsonovih navedbah naj bi izraelski premier Benjamin Netanjahu močno pritiskal na Trumpa, naj napad izvede. Washington in Izrael se na trditve, za katere Carlson ni ponudil dokazov, še nista odzvala.

Izrael in ZDA naj bi imela pripravljene načrte za tretjo vojno z Iranom, pri čemer naj bi izraelske sile vaje za napade izvajale tudi nad Sirijo in Irakom. Analiza razkriva dvome o učinkovitosti zračnih napadov, zlasti na podzemni jedrski objekt, ter opozarja na iransko prilagajanje in možnost dolgotrajnega spopada. Kljub želji po hitri operaciji ostajajo tveganja za regionalno stabilnost in slovenske interese visoka.

Iran je posvaril ZDA, da bi morebitna nova vojna trajala dlje od prejšnjih spopadov in da ameriški predsednik ne bi mogel določati njenega konca. Opozorilo je odgovor na Trumpove izjave o hitrih napadih na preostale iranske cilje. Teheran kljub grožnjam pušča odprta vrata za diplomacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da morajo ZDA še uničiti 'enega ali dva cilja' v Iranu, potem ko so po njegovih besedah že uničile večji del iranskih vojaških zmogljivosti in jedrski program. Iranska vojska je medtem posvarila pred novimi napadi, ki bi lahko vodili v dolgotrajen konflikt, in obljubila odločen odziv.

Pentagon je razkril, da je vojna z Iranom ameriške davkoplačevalce doslej stala najmanj 47,1 milijarde dolarjev, pri čemer ocena ne vključuje vseh stroškov, kot so popravila oporišč in gorivo. Stroški nenehno naraščajo, demokrati pa Trumpovo administracijo obtožujejo prikrivanja resničnih stroškov in pomanjkanja strategije. Vojna, ki traja že devet mesecev, povzroča vse večje nezadovoljstvo med Američani, zlasti pred vmesnimi volitvami.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost novih napadov na Iran, pri čemer je izjavil, da je večji del iranskih vojaških zmogljivosti že uničenih. Poudaril je, da lahko ZDA v desetih minutah odstranijo še enega ali dva cilja, medtem ko pogajanja za končanje konflikta potekajo dobro.

Ameriški predsednik Donald Trump je omenil možnost napada na podzemni jedrski kompleks Pickaxe Mountain v Iranu, a odločitev še ni sprejeta. ZDA dopuščajo diplomatsko rešitev, medtem ko Iran svari pred povračilnimi ukrepi in krepi svojo obrambno pripravljenost. Diplomatska prizadevanja, vključno s posredovanjem Katarja, potekajo, vendar so pogoji za prekinitev ognja še vedno nejasni.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so ZDA uničile iranski jedrski program in da morajo še poskrbeti za eno ali dve lokaciji. Dodal je, da pogajanja z Iranom potekajo dobro, vendar Teheran obtožil nezanesljivosti. Ugibanja o novih napadih se krepijo, iranski vrhovni voditelj pa je ZDA posvaril pred nadaljevanjem napadov.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da morajo ZDA uničiti še "en ali dva cilja" v Iranu, potem ko so večji del iranskih vojaških zmogljivosti že uničili. Dodal je, da pogajanja za končanje konflikta potekajo dobro, a da se Washingtonu ne mudi z novimi napadi. Iranski vrhovni voditelj je medtem ZDA posvaril pred novimi napadi in naročil učinkovit odgovor.

Iranski vrhovni voditelj Hamenej je ZDA posvaril pred novimi napadi in ukazal takojšen odgovor. Ameriška televizija poroča, da Trump načrtuje silovit napad na Iran po kongresnih volitvah, možno že 4. novembra. Zaveznice v Zalivu si prizadevajo za umiritev konflikta zaradi strahu pred iranskimi povračilnimi ukrepi.

Članek poroča o iranskem vrhovnem voditelju Modžtabi Hameneju, ki je vojaškim poveljnikom naročil takojšen in učinkovit odgovor na morebitne nove napade ZDA ali Izraela, brez geografskih omejitev. Medtem naj bi ameriški predsednik Donald Trump po kongresnih volitvah načrtoval nov val napadov na Iran, kar povzroča skrbi med zavezniki v Perzijskem zalivu. Konflikt se je začel z ameriško-izraelsko agresijo februarja 2026.

Ameriški predsednik Trump naj bi po kongresnih volitvah načrtoval nov napad na Iran, medtem ko je iranski vrhovni voditelj Hamenej vojaškim poveljnikom naročil takojšen in učinkovit odgovor na morebitne napade ZDA ali Izraela. Napovedi prihajajo sredi naraščajočih ugibanj o ponovni eskalaciji konflikta, ki se je začel februarja 2026. Zavezniške države v Perzijskem zalivu si prizadevajo za deeskalacijo zaradi strahu pred iranskimi povračilnimi ukrepi.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi se na redkem osebnem srečanju z vojaškim poveljnikom posvetoval o nadaljnjih ukrepih v vojni z Iranom, kar bi lahko napovedovalo novo vojaško operacijo po torkovih kongresnih volitvah. Srečanje, na katerem so med drugim sodelovali obrambni minister in vodja generalštaba, naj bi se osredotočalo na delovanje pomorske blokade in razmere v Hormuški ožini. Hkrati naj bi potekali tudi diplomatski poskusi rešitve konflikta, pri čemer naj bi imel ključno vlogo podpredsednik JD Vance.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi se na redkem osebnem srečanju z vojaškim poveljnikom posvetoval o nadaljnjih ukrepih v vojni z Iranom, kar nakazuje možnost nove vojaške operacije. Pogovori so potekali tudi o pomorski blokadi in gospodarskem pritisku na Iran, medtem ko potekajo tudi diplomatski poskusi za rešitev konflikta. Razmere v Hormuški ožini ostajajo ključna točka spora, saj Iran krepi napade na ladje za dvig cen energije pred ameriškimi volitvami.