Članek kritizira Levico, ker je primer suženjskega dela v Lendavi izkoristila za politično propagando proti kapitalizmu in Janševi vladi, namesto da bi ga obravnavala kot kaznivo dejanje. Avtor trdi, da levica s takšnim zavajanjem in manipulacijo izkorišča človeško trpljenje za lastne politične cilje, kar povezuje tudi s protesti v šolstvu. Zaključuje, da je svetovna levica v zatonu, slovenska pa se poslužuje enakih ideoloških metod.

Boris Tomašič obtožuje RTV Slovenija, da je v enem od prispevkov pozvala k nasilju na ulicah, in opozarja na njeno soodgovornost za morebitne dogodke. Kritizira pristranskost javne televizije, ki naj bi jo nadzorovala ekstremna levica, in zahteva enake kriterije za vse politične opcije. Obenem izpostavlja, da je RTVS ugrabljena in da se z obveznim prispevkom financira politični aktivizem namesto profesionalnega novinarstva.

Članek kritizira RTVS kot glasnika leve propagande, ki naj bi zatiral drugačna mnenja. Avtor opozarja na resnost situacije, kjer naj bi levi aktivisti označevali zdravo pamet za skrajnost. Poziva k premisleku o politični polarizaciji v Sloveniji.

Članek kritizira politične pritiske na RTV Slovenija in opozarja, da se oblastniki izogibajo nastopom na nacionalki, ker jih ta pokaže v resnični luči. Avtor poudarja pomen neodvisnih medijev za demokracijo in obsoja skušnjave po njihovi podreditvi. Obenem graja neprofesionalnost nekaterih slovenskih medijev in poziva k strokovnemu nadzoru nad vsemi mediji.