Varuh človekovih pravic je ustavnemu sodišču poslal neodvisno intervencijo v zvezi z novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih, ki jo izpodbija Mestna občina Ljubljana. Opozarja, da gre pri pokopu žrtev povojnih pobojev na Žalah za vprašanje človekovega dostojanstva in pravic svojcev, ki čakajo že več kot 80 let. Varuh poudarja, da mora sodišče pri odločanju upoštevati posledice nadaljnjih zastojev za svojce in nacionalni pomen skupnega pokopa žrtev.

Nova slovenska zaveza poziva sorodnike žrtev povojnih pobojev, naj oddajo vzorce DNK za identifikacijo umrlih. Spremenjeni zakon o prikritih vojnih grobiščih zdaj omogoča, da se žrtvam množičnih morišč vrne ime. Več vzorcev različnih sorodnikov iste žrtve bo povečalo možnosti za uspešno prepoznavo.

Novembra bo policija na devetih lokacijah po Sloveniji zbirala vzorce DNK svojcev žrtev vojnega in povojnega nasilja za identifikacijo posmrtnih ostankov. Stroški identifikacije, ocenjeni na 1000 do 1200 evrov na žrtev, bodo v celoti kriti iz državnega proračuna. Svojci bodo lahko identificirane ostanke prevzeli za pokop, sicer bo pokop zagotovilo ministrstvo.

Policija bo novembra na devetih lokacijah po Sloveniji zbirala vzorce DNK svojcev žrtev vojnega in povojnega nasilja za identifikacijo. Stroške identifikacije, ocenjene na 1000 do 1200 evrov na žrtev, bo v celoti krila država. Postopek poteka na podlagi novele zakona o prikritih vojnih grobiščih, svojci pa bodo o identifikaciji obveščeni in bodo lahko prevzeli posmrtne ostanke za pokop.

Nova Slovenska zaveza vabi k sodelovanju pri zbiranju vzorcev DNK sorodnikov žrtev iz prikritih vojnih grobišč, kar omogoča spremenjeni zakon. Namen je identificirati posmrtne ostanke in žrtvam vrniti ime ter dostojen pokop. Vabilo vključuje termane pogovorov in termine odvzema brisov po vsej Sloveniji.