Članek povzema idejo Branimirja Štruklja za reformo šolstva, ki jo je predstavil v rubriki Zadnja plat. Avtor verjetno analizira predloge za spremembe v izobraževalnem sistemu, ki so pomembne za slovensko politično in lokalno okolje. Vsebina je zaradi aktualnosti in povezanosti z javnimi politikami srednje pomembna za bralca, ki spremlja domače zadeve.

Članek obravnava načrtovano reformo slovenskega šolskega sistema, ki jo vodi minister Rončević. Avtorica trdi, da reformi, katere cilj je večja strokovna avtonomija učiteljev in kakovost znanja, ostro nasprotujejo levica, sindikati in pedagoški establišment. Kljub pritiskom in diskreditacijam minister vztraja, da bo reforma izvedena.

Priprava celovite reforme vzgoje in izobraževanja poteka ob širokem vključevanju stroke, vendar se v javnosti pojavljajo netočne informacije in peticije. Ministrstvo redno pojasnjuje proces, reformi pa najbolj nasprotujejo levičarski krogi. Članek obravnava politične napetosti okoli izobraževalne reforme.

Članek obravnava vlogo učitelja kot strokovne avtoritete in kritizira sodobne trende v šolstvu, ki šolo obravnavajo kot storitev. Avtor poudarja, da šola ne sme biti prostor zgolj zabave, ampak sistematičnega pridobivanja znanja in intelektualnega razvoja. Poziva k resni šolski reformi, v kateri bi imeli besedo tudi učitelji praktiki.

Vse več otrok v Sloveniji ima odločbe o usmeritvi, kar šole opozarja na pomanjkanje kadra in težave pri izvajanju prilagoditev. Sogovornika Sašo Božič in Darja Barborič Vesel v podkastu Onaplus pozivata k spremembam, saj menita, da sistem ne prepoznava resničnih potreb otrok in da ocene ne odražajo pravičnosti. Opozarjata na potrebo po večji avtonomiji učiteljev in zmanjšanju pritiskov na učence.

V članku avtorja razmišljata o naraščajočem številu odločb o usmerjanju otrok v slovenskih šolah ter o tem, ali sistem zares pomaga otrokom ali le prikriva pomanjkljivosti. Sogovornika Darja Barborič Vesel in Sašo Božič poudarjata, da so potrebne korenite spremembe v šolstvu.

Članek kritizira slovenski šolski sistem, ki je zaradi pretirane regulacije in pravnega formalizma učitelje pripeljal v stanje naučene nemoči. Avtorica poziva k nujni reformi, ki mora temeljiti na pravni in psihološki razbremenitvi učiteljev ter obnovi njihove strokovne avtonomije, namesto zgolj na spremembi števila letnikov. Brez tega bodo reforme ostale le kozmetični popravki, šola pa še naprej vzgajala v konfliktnem okolju.

Dr. Stane Granda v komentarju zagovarja nujnost šolske reforme, ki po njegovem mnenju ne sme biti prepuščena ideologijam ali sindikatom. Kritizira trenutno stanje, kjer demokracija in slovenska država nista ustrezno zastopani kot vrednoti, ter poudarja potrebo po večjem spoštovanju učiteljskega poklica in vključevanju zgodovinske resnice. Avtor opozarja, da mora reforma zajeti tudi preverjanje znanja kadra in soočenje s tabu temami, kot so povojni poboji.