Evropska unija in Kanada sta na vrhu v Montrealu ustanovili zavezništvo za prihodnost, s čimer bosta poglobili sodelovanje na področju ekonomske varnosti, novih tehnologij in energetike. Kanada si prizadeva za status pridružene članice EU, kar bi pomenilo tesnejše politično in programsko sodelovanje, čeprav polnopravno članstvo ni predvideno. Voditelji so se dogovorili tudi o okrepitvi podpore Ukrajini, pri čemer bo Kanada prispevala k 90-milijardnemu posojilu EU.

Kanadski premier Mark Carney je ob začetku vrha v Montrealu izjavil, da si EU in Kanada prizadevata odnose dvigniti na najvišjo možno raven, čeprav polno članstvo Kanade v uniji ni mogoče. Vrh poteka v senci nesoglasij glede poimenovanja tesnejšega partnerstva, saj nekatere članice EU, zlasti Nemčija, nasprotujejo konceptu pridruženega članstva. Cilj je med drugim poglobitev sodelovanja na področju tehnologije in gospodarstva, zlasti prek sporazuma Ceta.

V Montrealu poteka dvodnevni vrh EU in Kanade, kjer naj bi se voditelji zavezali k tesnejšemu povezovanju, ne pa tudi k pridruženemu članstvu Kanade, kot je septembra predlagala Ursula von der Leyen. Temu predlogu naj bi namreč nasprotovalo več držav članic, med njimi tudi Nemčija. Poudarek bo na poglobitvi gospodarskega sodelovanja, tudi prek sporazuma Ceta, ter na krepitvi sodelovanja na področjih digitalizacije, kritičnih surovin, inovacij, varnosti in obrambe.

Najvišji predstavniki EU in Kanade se bodo v Montrealu sestali na 21. vrhu, kjer bo v ospredju krepitev političnih in gospodarskih odnosov ter pogovori o predlogu, da Kanada postane prva