Ameriška vojska pripravlja načrte za napade na iransko energetsko in jedrsko infrastrukturo, pri čemer razmišlja tudi o uporabi največje nejedrske bombe MOAB. Odločitev o morebitnem napadu je v rokah predsednika Trumpa, ki išče izhod iz nepriljubljene vojne, a se hkrati sooča s političnimi pritiski pred kongresnimi volitvami. Analitiki dvomijo o učinkovitosti bombe proti globoko zakopanim ciljem in opozarjajo na morebitne civilne žrtve ter tveganje stopnjevanja konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social zavrnil namigovanja, da Kitajska in Rusija pomagata Iranu z obveščevalnimi podatki za napade na ameriške sile. Trump je zatrdil, da bi obe državi s tem preveč izgubili in da ZDA ne bi vedele za takšno pomoč. Peking in Moskva sicer ohranjata tesne vezi s Teheranom, vendar se v vojno na Bližnjem vzhodu nista neposredno vključila.

Ameriške vmesne volitve so negotove, saj bi lahko iranska vojna razočarala republikanske volivce. Čeprav so Trumpove gospodarske politike znižale inflacijo in vrnile proizvodnjo, bi lahko napad na Iran kljub tradicionalni zmagi predsedniške stranke na vmesnih volitvah ogrozil republikansko večino. Kako se bodo odločili volivci, bo ključno za nadaljnje politično dogajanje v ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je zanikal načrte za napad na Iran pred novembrskimi vmesnimi volitvami, na katerih se republikancem obeta poraz. Špekulacije o napadu so se pojavile po poročanju o srečanju vojaških vrhov ZDA, Izraela in arabskih držav. Trump je zagotovil, da potekajo plodni pogovori z Iranom, a v Teheranu ameriške grožnje označujejo za nekaj običajnega.

Ameriški predsednik Donald Trump je zanikal poročanja medijev, da naj bi razmišljal o napadih na Iran pred kongresnimi volitvami. Iran medtem vztraja, da ne bo opustil nadzora nad Hormuško ožino, in opozarja na možnost novih napadov na ladje v regiji. Trumpova administracija je obenem uvedla nove sankcije proti iranski naftni infrastrukturi.

Ameriška vlada pod Trumpom po poročanju The Teleghrapha preučuje možnosti za vojaške napade na Iran še pred vmesnimi volitvami, pri čemer bi lahko vključevali napade na iransko infrastrukturo. Trump sicer dogovora z Iranom ne želi, vendar Bela hiša konkretnega načrta ne napoveduje. Morebitna zaostritev bi vplivala na svetovni energetski trg, ZDA pa v regijo pošiljajo dodatne sile.