Minister za finance Andrej Šircelj zagovarja interventni zakon, ki naj bi po njegovih ocenah povzročil le 647 milijonov evrov izpada javnofinančnih prihodkov, medtem ko fiskalni svet in nekdanji minister Boštjančič opozarjata na bistveno globljo luknjo (okoli 1,2 milijarde evrov). Šircelj konkretnih ukrepov za pokritje izpada in spoštovanje fiskalnih pravil ni razkril, kljub temu da bo po ocenah fiskalnega sveta zakon trajno poslabšal stanje javnih financ. Ekonomisti zakon označujejo kot nevaren eksperiment in lekcijo ekonomskega analfabetizma.

Ministrstvo za finance je predstavilo oceno, da bi interventni zakon za razvoj Slovenije v letu 2027 povečal primanjkljaj za 647 milijonov evrov, kar je bistveno manj od septembrske ocene fiskalnega sveta (1,2 milijarde). Za ostanek znotraj fiskalnih pravil bi morali najti vsaj 300 milijonov evrov prihrankov, kar nameravajo doseči z optimizacijo javnega sektorja, urejanjem transferjev in nižjimi izdatki za boleznine. Gre za pomembno politično in gospodarsko temo, saj bodo o zakonu volivci odločali na referendumu 6. decembra.

Finančni minister Andrej Šircelj pred referendumom o interventnem zakonu zagotavlja redno izplačevanje pokojnin in ohranitev zdravstvenih storitev, kljub ocenjenemu letnemu javnofinančnemu izpadu v višini 647 milijonov evrov. Vlada računa na višjo gospodarsko aktivnost, ki naj bi nadomestila del izpada, medtem ko Fiskalni svet opozarja, da rast sama ne bo pokrila vseh izgubljenih prihodkov. Volivci bodo o uveljavitvi zakona, ki prinaša nižje davke in spodbude za podjetništvo, odločali 6. decembra.

Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da interventni zakon, o katerem bo 6. decembra referendum, ne bo omejeval javnih storitev ali povzročil razpada socialne države. Javnofinančni izpad zaradi ukrepov so na ministrstvu dinamično ocenili na manj kot 650 milijonov evrov. Po Šircljevih besedah bodo pokojnine in zdravstvene storitve ostale nemotene, zakon pa naj bi prinesel višje dohodke in večjo konkurenčnost gospodarstva.

Finančni minister Andrej Šircelj zagotavlja, da bodo po sprejetju interventnega zakona vse pokojnine redno plačane in zdravstvene storitve nespremenjene. Ministrstvo za finance je z novim dinamičnim izračunom ocenilo letni javnofinančni učinek zakona na 640 milijonov evrov, kar je manj od ocene fiskalnega sveta. Primanjkljaj bodo krili iz proračuna in z ukrepi, kot sta optimizacija poslovanja in odlog investicij.

Na dnevnem redu četrtkove izredne seje državnega zbora ni predlogov za razpis treh napovedanih posvetovalnih referendumov. Po neuradnih informacijah iz koalicije dodatnih referendumov 6. decembra, ko bodo volivci odločali o intervencijskem zakonu, ne bo. Opozicija meni, da se je koalicija ustrašila ljudi in odstopila od napovedanih referendumov.

Finančni minister Andrej Šircelj in državna sekretarka Kristina Šteblaj na novinarski konferenci predstavljata finančne učinke interventnega zakona za razvoj ter stanje javnih financ. Zakon, ki ga podpira vlada, vključuje znižanje DDV, spremembe pri obdavčitvi normirancev in kapico na socialne prispevke, o njem pa bodo 6. decembra odločali na referendumu. Dogodek smo v živo spremljali na Siol.net.

Volilni upravičenci bodo 6. decembra na referendumu odločali o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Avtorji članka svetujejo, naj se bralci sami prepričajo o morebitnih prihrankih s pomočjo spletnega kalkulatorja. Opozarjajo tudi na možnost zavajanj, podobnih tistim s prejšnjega referenduma.

Članek opisuje interventni zakon za razvoj Slovenije, ki prinaša nižji DDV na osnovna živila in energente ter druge olajšave, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra 2026. Medtem ko vlada in podporniki zakon zagovarjajo kot pomoč družinam in gospodarstvu, mu opozicija in sindikati nasprotujejo, trdijo, da gre za zakon za bogate. Avtorica članek kritično opisuje delitev med podporniki in nasprotniki zakona, pri čemer izpostavlja argumente za njegovo uveljavitev.