Raziskovalci so odkrili, da imajo večji psi krajšo življenjsko dobo zaradi 'skakajočih genov' LINE1, ki s staranjem povzročajo poškodbe DNK. Pri velikih psih je izguba nadzora nad temi geni 35 odstotkov večja kot pri majhnih. Ugotovitve bi lahko pomagale tudi pri razumevanju staranja pri ljudeh.

Raziskave ameriške psihologinje Becca Levy kažejo, da imajo ljudje s pozitivnejšim odnosom do staranja v povprečju 7,5 leta daljšo življenjsko dobo. Članek pojasnjuje, kako naša prepričanja o starosti vplivajo na vsakodnevne odločitve in zdravje ter ponuja nasvete za spreminjanje negativnih starostnih stereotipov.

Znanstveniki so odkrili, da veliki psi živijo krajše življenje zaradi hitrejšega staranja na molekularni ravni, povezanega z metilacijo DNK in aktivnostjo 'skakajočih genov'. Analiza skoraj 900 psov je pokazala, da se biološki procesi staranja pri večjih pasmah odvijajo hitreje, kar vpliva na njihovo dolgoživost. Raziskovalci opozarjajo tudi na možno vlogo človeške selektivne vzreje pri teh razlikah.

V zavetiščih najdlje čakajo prav starejši psi, ki jih posvojitelji pogosto spregledajo. Nova hrvaška pobuda dokazuje, da so ti umirjeni kosmatinci izjemni terapevtski spremljevalci, zlasti za starejše in družine. Program povezuje zavetišča z domovi za ostarele ter dokazuje, da interakcija s psi izboljšuje zdravje in zavira kognitivni upad.

V majhni sardinski vasi Bolotani ženske dosegajo izjemno visoko starost, saj imajo trikrat večjo verjetnost, da dočakajo 100 let, kot ženske v ZDA. Raziskovalci še ne morejo natančno pojasniti vzrokov za to dolgoživost, možni dejavniki pa vključujejo genetsko dediščino, prehrano, telesno dejavnost in močno skupnost. Kljub spodbudnim ugotovitvam opozarjajo, da bi lahko na statistiko vplivalo majhno število prebivalcev.