Članek pojasnjuje, kako pametni telefoni in družbena omrežja z uporabo principa občasnih nagrad ugrabljajo našo pozornost ter povzročajo kronično utrujenost in stres. Poudarja, da gre za naraven biološki odziv na manipulativno zasnovana orodja, ne pa za pomanjkanje samodiscipline. Razumevanje nevroznanosti je ključni korak k osvoboditvi iz tega kroga. Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko? Ali želite, da vam pomagam najti boljšo sliko?

Nova dognanja psihologov kažejo, da je gospodinjska in starševska izgorelost pogosto hujša od izgorelosti v službi, saj prizadene predvsem ženske, ujete v nevidno kognitivno delo. Raziskave belgijskih strokovnjakinj potrjujejo, da ta sindrom povzroča višjo raven stresa kot službena izgorelost, ker skrbniki ne morejo preprosto odnehati. Posledice vključujejo kronično utrujenost, nespečnost in večje tveganje za depresijo, strokovnjaki pa za rešitev poudarjajo družbeno priznanje in prerazporeditev obveznosti.

Spletna svetovalnica To sem jaz je v 25 letih odgovorila na več kot 60.000 vprašanj mladih, pri čemer vsako peto vprašanje razkriva hude stiske, kot so anksioznost, depresija in samomorilne misli. Program vključuje preventivne delavnice za krepitev socialno-čustvenih veščin, v katere je letno vključenih približno 20.000 mladih in 200 šol. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je program leta 2025 uvrstila med 11 najboljših mednarodnih primerov preventivnih praks za duševno zdravje mladih.

Skoraj polovici evropskih delavcev dejavniki na delovnem mestu ogrožajo duševno zdravje, pri čemer so glavni vzroki dolgi delovniki, preobremenjenost in časovni pritiski. Strokovnjaki opozarjajo, da se o teh težavah pogosto ne govori zaradi stigme in strahu, čeprav depresija, povezana z delom, EU stane več kot 100 milijard evrov letno. Evropska komisija je začela kampanjo Zdrava delovna mesta za spodbujanje odprtega pogovora in preprečevanje psihosocialnih tveganj.

Podatki NIJZ kažejo, da več kot tretjina mladih v Sloveniji trpi za hudimi psihosomatskimi simptomi, kot so nespečnost in nervoza, petina pa ima povečano tveganje za depresijo. Glavni viri stresa so šolske obveznosti, medosebni odnosi in pretirana uporaba digitalnih naprav. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za resno javnozdravstveno krizo, ki zahteva takojšnjo pozornost.

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pacienti in terapevti opozarjajo na izjemno dolge čakalne dobe za psihološko pomoč, ki ponekod segajo v leto 2031. Pozivajo ministra za zdravje k izvajanju zakona o psihoterapevtski dejavnosti in širitvi javno dostopnih storitev, saj podatki kažejo na porast duševnih stisk, zlasti med mladimi. Kljub širitvi centrov za duševno zdravje pravočasen dostop do obravnav ostaja velik problem.

Skoraj vsak drugi Slovenec (44 %) je pogosto pod stresom, kar je v primerjavi z lani 13-odstotna rast, glavni krivec pa je služba. Nacionalni inštitut za javno zdravje ob svetovnem dnevu duševnega zdravja poudarja moč osebnih zgodb in pomen pogovora, saj se je Slovenija po porastu stresa uvrstila nad evropsko povprečje. Ženske (53 %) so pod stresom pogosteje kot moški (36 %), politika in vojne pa po podatkih Mediane dodatno bremenijo skoraj četrtino prebivalcev.

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja organizacije pacientov in psihoterapevtov opozarjajo, da čakalne dobe za psihološko pomoč v Sloveniji segajo vse do leta 2031. Vsak peti mladostnik kaže znake depresije, duševne težave pa so vse bolj razširjene tudi med odraslimi. Podpisniki poziva zahtevajo takojšnje ukrepanje ministrstva za zdravje, saj pravočasna pomoč ne sme biti privilegij.

Svetovni dan duševnega zdravja opozarja na stisko vsakega osmega človeka, ki živi z duševno motnjo, in na dejstvo, da polovica težav nastane že v otroštvu. Strah pred stigmo in sramom odvrača mnoge od iskanja pomoči, zato je ključno prekiniti tišino ter ustvariti okolje, kjer je skrb za duševno zdravje enako naravna kot skrb za fizično telo.

Članek ob svetovnem dnevu duševnega zdravja opozarja, da v Sloveniji strokovno pomoč poišče le 41,5 odstotka ljudi s psihološkimi težavami, kar je pod povprečjem OECD. Najpogostejše motnje so anksiozne in depresivne motnje ter zasvojenosti, ključna ovira pa ostajata stigma in sram. Strokovnjaki poudarjajo, da je iskanje podpore znak poguma, ne šibkosti.

V Sloveniji je kar 44 odstotkov ljudi pogosto pod stresom, kar je več od evropskega in svetovnega povprečja, delež pa se je v letu dni povečal za 13 odstotnih točk. Glavni vzrok stresa je služba, sledita zdravje in družina, medtem ko domača politika bremeni 22 odstotkov vprašanih. Rezultati so zaskrbljujoči, saj se stanje slabša hitreje kot v večini drugih držav.​