Vpliv umetne inteligence na sodobno družbo
"Umetna inteligenca vas ne bo zamenjala, prej sodelavec, ki jo pametno uporablja"
O UI v filmski industriji: "Z razlogom govorimo o umetni inteligenci in ne o umetni ustvarjalnosti"
Kaj se dogaja z našimi otroki?
Ko umetna inteligenca kupuje namesto nas
"Finančni učinki umetne inteligence še niso dosegli ravni, ki bi si jo želeli"Distribucija Pristranskosti
VEČ POGLEDOV, EN DOGODEK
Ta razdelek združuje več člankov iz različnih virov, ki pokrivajo isto zgodbo. To vam omogoča celovit pogled na to, kako različni mediji poročajo o istem dogodku.
Pokritje iz 8 člankov
Razmišljanje, presoja in odgovornost v dobi umetne inteligence
Članek obravnava vprašanje človeške presoje in odgovornosti v dobi umetne inteligence. Avtor opozarja, da kljub zmožnostim UI za hitro analizo ostaja ključno, kdo postavlja cilje razvoja in kdo nosi odgovornost za posledice odločitev. Poudarja pomen utelešene kognicije in etičnih razmislekov pri uporabi tehnologije. Naslov: Razmišljanje, presoja in odgovornost v dobi umetne inteligence. Objavljeno: 2026-10-16. Založnik: Delo.
"Umetna inteligenca vas ne bo zamenjala, prej sodelavec, ki jo pametno uporablja"
V Ljubljani je potekal Karierni sejem MojeDelo.com, ki je združil 120 delodajalcev in na tisoče obiskovalcev. Osrednja tema je bila umetna inteligenca in njena uporaba na trgu dela, pri čemer so strokovnjaki poudarili, da UI ne bo zamenjala ljudi, temveč bo postala orodje za optimizacijo rutinskih nalog. Ključne človeške kompetence, kot so kreativnost, kritično mišljenje in čustvena inteligenca, ostajajo nepogrešljive.
O UI v filmski industriji: "Z razlogom govorimo o umetni inteligenci in ne o umetni ustvarjalnosti"
Na Festivalu slovenskega filma so strokovnjaki razpravljali o vplivu umetne inteligence na filmsko industrijo. Udeleženci so se strinjali, da UI spreminja način ustvarjanja, vendar poudarjajo, da človeška ustvarjalnost, ideje in napake ostajajo ključni. Razprava je izpostavila tako priložnosti kot tveganja, vključno s potrebo po refleksiji in odgovorni rabi tehnologije.
"Finančni učinki umetne inteligence še niso dosegli ravni, ki bi si jo želeli"
Na panelu o AI Actu je Klemen Ramoveš iz Zavarovalnice Triglav ocenil, da finančni učinki umetne inteligence še niso dosegli želenih ravni. Članek obravnava trenutno stanje gospodarskih koristi od umetne inteligence in izzive regulative.
Krasni novi um: Najopaznejšo spremembo je v šolo prinesla uporaba klepetalnega robota
Članek opisuje vpliv umetne inteligence, zlasti klepetalnih robotov, na slovenski izobraževalni sistem. Obravnava izzive, kot so goljufanje dijakov ter priložnosti za personalizirano učenje, hkrati pa poudarja vse pomembnejšo mentorsko vlogo učitelja. Vsebina temelji na pogovoru s slovenskima strokovnjakoma o konkretnih izkušnjah in prihodnosti šolstva.
Ko umetna inteligenca kupuje namesto nas
Članek obravnava prihodnost plačil in vlogo agentov umetne inteligence, ki bodo namesto nas opravljali nakupe in upravljali z denarjem. Na dogodku Mastercard Innovation Day v Ljubljani so predstavili prvo agentsko transakcijo v Sloveniji. Futurist Magnus Lindkvist je med drugim opozoril na demografske spremembe in vse večji vpliv UI na potrošnjo ter trženje.
Otroci naloge rešijo hitreje kot kadarkoli prej. To ni nujno dobra novica
Članek obravnava vse večjo uporabo umetne inteligence pri šolarjih za reševanje nalog, kar sicer prihrani čas, a dolgoročno ogroža razvoj kritičnega mišljenja in samostojnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da pretirano zanašanje na AI oslabi vztrajnost in sposobnost reševanja problemov, zato staršem svetujejo odgovorno uporabo tehnologije kot pomočnika, ne nadomestka za razmišljanje.
Kaj se dogaja z našimi otroki?
Učiteljica leta Mojca Volkar Trobevšek opozarja, da umetna inteligenca in pametni telefoni negativno vplivajo na otroke, saj zmanjšujejo njihovo pozornost in ustvarjalnost. Ključ do rešitve je po njenem mnenju v tem, da učitelji in starši otroke najprej vidijo in slišijo ter jim zagotovijo pristno pozornost. Obenem izpostavlja zaskrbljujoč podatek, da skoraj polovica odraslih Slovencev na leto ne prebere niti ene knjige, kar kaže na širšo družbeno krizo pismenosti.
Ta sklop je bil avtomatsko generiran z analizo 8 člankov iz 6 različnih virov. Nazadnje posodobljeno 16. oktober 2026.