Slovenski pediatri so zaznali primere staršev, ki so v Avstriji pridobivali potrdila o cepljenju za otroke, ki jih v Sloveniji niso želeli cepiti. Pediatri so zaradi dvomov o verodostojnosti predlagali preverjanje protiteles, a so starši to zavrnili. O primerih so obvestili Nacionalni inštitut za javno zdravje, saj je cepljenje pogoj za vključitev v vrtec.

Nina Knavs v komentarju opozarja na padec precepljenosti proti ošpicam, ki ni le posledica dvomov staršev. K temu prispeva tudi omahljiva in protislovna politika, ki je spodkopala zaupanje med epidemijo. Tak trend ogroža kolektivno imunost in povzroča ponoven pojav bolezni, ki bi morale biti preteklost.

V Sloveniji so lani zboleli trije ljudje za ošpicami, letos pa še nihče. Po koncu devetdesetih let se bolezen skoraj desetletje ni pojavljala, kar je povzročilo, da zdravstveni delavci niso več prepoznali značilnega izpuščaja. Članek poroča o redkih primerih ošpic v Sloveniji in o tem, kako so se zdravstveni delavci soočali s ponovnim pojavom bolezni.

V Sloveniji je na voljo veliko brezplačnih cepljenj za odrasle, vendar je precepljenost nizka. Strokovnjaki poudarjajo, da je treba izboljšati informiranost o cepljenju. Kot primer dobre prakse je bil izpostavljen cepilni center v Črnomlju.

V Sloveniji je precepljenost odraslih nizka kljub brezplačnim cepljenjem. Strokovnjaki poudarjajo, da je za izboljšanje treba okrepiti dostop do informacij o cepljenju in povečati kapacitete cepilnih centrov. To so izpostavili na okrogli mizi o cepljenju odraslih v Sloveniji.

Slovenski pediatri opažajo nenavadne zabeležke o cepljenju otrok v Avstriji, pri čemer starši, ki so prej zavračali cepljenje, pridobijo potrdila za vstop v vrtec. Pediatri so izrazili dvom o verodostojnosti teh cepljenj in opozorili na upadanje precepljenosti v Sloveniji. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da je za obvladovanje ošpic ključna visoka precepljenost.