Ameriška agencija FDA opozarja, da lahko ljudje ob kombiniranju različnih zdravil za prehlad ali gripo nevede zaužijejo prevelik odmerek paracetamola, ki je prisoten v več kot 600 zdravilih, in s tem ogrozijo jetra. Največji priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 4000 miligramov za vsa zdravila skupaj, zato agencija odsvetuje hkratno jemanje več izdelkov s paracetamolom brez posveta z zdravnikom. Preveliko odmerjanje se lahko kaže šele po nekaj dneh, v hujših primerih pa zahteva presaditev jeter ali je celo smrtonosno.

Vitamin D je ključen za zdravje kosti, imunski sistem in preprečevanje številnih bolezni. Kar 80 odstotkom odraslih Slovencev ga primanjkuje od novembra do aprila, kar kaže na pomen dodatnega vnosa v tem obdobju. Strokovnjaki svetujejo preventivno uporabo zlasti za rizične skupine.

November kliče po toplih in nasitnih jedeh. Ta teden ponujamo pet kosil s sezonskimi sestavinami, vključno s slovensko klasiko kavro. Jedilnik vključuje še piščanca po normandijsko, svaljke, lazanjo z rdečim zeljem in gobove testenine.

Zdravstveni inšpektorat RS je med nadzorom prehranskih dopolnil z vitaminom D3 ugotovil številne neskladnosti, vključno s previsokimi vsebnostmi, ki lahko ogrozijo zdravje potrošnikov. Hkrati pozimi kar 80 % odraslih Slovencev trpi za pomanjkanjem tega pomembnega vitamina, kar povečuje tveganje za številne bolezni. Kljub priporočilom strokovnjakov, da bi bilo treba vitamin D predpisovati ranljivim skupinam na recept, ZZZS širitve ne načrtuje zaradi omejenih finančnih sredstev.

Bavarski kmetijski inštitut je v primerjavi krompirja, riža in testenin kot najbolj zdravega izbral krompir, ki vsebuje malo kalorij, veliko hranil in ima manjši vpliv na okolje. Polnozrnate različice riža in testenin so boljša izbira od belih, pomemben pa je tudi način priprave. Vsa tri živila so lahko del uravnotežene prehrane, če jih uživamo v manj predelani obliki.

Nova analiza, objavljena v European Heart Journal, je pokazala, da največje koristi za zdravje srca prinaša dnevni vnos od 60 do 100 gramov polnozrnatih živil, kar ustreza štirim do šestim porcijam. Že pri dveh porcijah (30-40 gramov) so opazili izboljšave, kot so nižji holesterol, manjši obseg pasu in manj vnetij. Polnozrnata živila vsebujejo več vlaknin in hranilnih snovi ter pomagajo zmanjševati tveganje za bolezni srca in ožilja.

Članek opozarja, da večina ljudi ne potrebuje prehranskih dopolnil, saj lahko potrebna hranila dobijo z uravnoteženo prehrano. Le tri dopolnila – vitamin D, kreatin in železo – imajo v določenih okoliščinah pomembno vlogo, medtem ko je nepremišljeno jemanje drugih lahko škodljivo. Poudarja, da dopolnila niso nadomestilo za zdrav življenjski slog.