Članek raziskuje, zakaj nas kritika in mnenje drugih pogosto močno prizadeneta ter ponuja psihološke strategije za razvoj večje odpornosti. Avtorica pojasnjuje vpliv socialnega vrednotenja, negativnostne pristranskosti in notranjih dvomov ter svetuje, kako ločiti dejstva od domnev. Cilj je, da se naučimo prenašati neodobravanje, ne da bi pri tem izgubili zaupanje vase.

Članek obravnava perfekcionizem in ponuja pet praktičnih psiholoških vaj za premagovanje strahu pred napakami ter sprejemanje nepopolnosti. Vključuje nasvete, kot so namerno puščanje manjših napak, postavljanje realnih meril in izvajanje vedenjskih eksperimentov. Cilj je zmanjšati notranji pritisk in izboljšati kakovost življenja.

Polona Požgan je opozorila na vse pogostejše osebne napade na družbenih omrežjih, kjer drugačno mnenje pogosto vodi v žaljenje namesto v argumentirano razpravo. V podkastu je poudarila potrebo po spoštljivi komunikaciji in sprejemanju drugačnih pogledov. Dotaknila se je tudi vprašanja, ali si ljudje zaradi strahu pred napadi sploh še upamo svobodno izražati mnenja na spletu.

Članek poudarja pomen vsakodnevnega gibanja, miselnih izzivov in druženja za ohranjanje telesnih in miselnih sposobnosti v starosti. Opisuje štiri stebre aktivnega staranja: gibanje, miselno dejavnost, družabne stike in samostojnost. Bralce spodbuja k preprostim navadam, kot so sprehodi, reševanje križank in ohranjanje socialnih vezi.

Članek pojasnjuje pomen okrevanja srčnega utripa po vadbi kot kazalnika telesne pripravljenosti in zdravja srca. Raziskave kažejo, da je počasnejše okrevanje (manj kot 12 utripov na minuto) lahko povezano z večjim tveganjem za prezgodnjo smrt. Avtorji poudarjajo, da je meritev preprosta, vendar jo je treba presojati skupaj z drugimi dejavniki in ob ponavljajočih se slabih rezultatih poiskati zdravniški nasvet.

Nova raziskava kaže, da že petodstotno zmanjšanje telesne teže po 50. letu lahko pomembno izboljša zdravje srca in presnovo. Tudi zmerna, a vzdržna izguba kilogramov v srednjih letih je povezana z nižjim krvnim tlakom in holesterolom. Sporočilo je spodbudno: za boljše zdravje v zrelejših letih ni nujno potrebna velika izguba teže.}```json {

Znanost dokazuje, da je trening moči najučinkovitejši 'eliksir mladosti' v zrelih letih, saj preprečuje sarkopenijo in osteoporozo ter ohranja funkcionalnost telesa. Članek poudarja pomen progresivne preobremenitve, zadostnega vnosa beljakovin in kakovostnega spanca za krepitev mišic po 50. letu. Za Slovenijo je to aktualno zaradi naraščajoče zavesti o zdravem staranju in potrebe po dostopnih programih vadbe za starejše.

Članek opisuje pet ključnih navad za ohranjanje telesne pripravljenosti po 60. letu, kot so jutranja vadba, postavljanje ciljev in uživanje v gibanju. Poudarja, da rednost in prilagoditev vadbe posamezniku več prispevata k dobri kondiciji kot naporni treningi. Avtor svetuje tudi vključevanje hoje in kolesarjenja v vsakdan ter opozarja na pomen posveta z zdravnikom pred začetkom intenzivnejše vadbe. ˝Pri 67 letih v boljši formi kot kadar koli prej. Teh pet navad naredi največjo razliko˝ je osredotočen na nasvete za izboljšanje telesne pripravljenosti v tretjem življenjskem obdobju.˝ Source: https://www.24ur.com/pocutje/pri-67-letih-v-boljsi-formi-kot-kadar-koli-prej-teh-pet-navad-naredi-najvecjo-razliko.html

Nove smernice za vadbo za moč kažejo, da večina zdravih odraslih potrebuje le dva treninga na teden za izboljšanje mišične moči in mase. Ključni so rednost, ustrezna obremenitev in dovolj intenziven napor, pri čemer ni nujno uporabljati uteži ali telovadnice. Največja sprememba nastopi ob prehodu iz neaktivnosti v redno vadbo, zato je pomembneje začeti in vztrajati kot iskati popoln program.

Redna vadba celostno krepi zdravje – aerobne vaje izboljšujejo srce in presnovo, vadba za moč ohranja mišice, vaje za ravnotežje pa preprečujejo padce. Za dolgoročno samostojnost v starosti je ključno kombinirati različne oblike gibanja. Že zmerna, a redna telesna dejavnost pomembno zmanjšuje tveganje za bolezni in izboljšuje duševno počutje.