Na Hrvaškem in v Sloveniji se vse bolj soočajo s hudo kadrovsko stisko v zdravstvu. V hrvaški Istri medicinskim sestram ponujajo 1.900 evrov neto plače, 5.000 evrov bonusa in pomoč pri stanovanju, a se kljub temu nihče ne javi na razpise. Tudi Slovenija se spopada s pomanjkanjem, kar je opozoril zdravnik Samo Zver.

Članek opisuje, kako Evropska unija s finančnimi sredstvi podpira posodobitev slovenskega zdravstvenega sistema, zlasti z vlaganji v neakutno oskrbo, nove operacijske dvorane in digitalizacijo. Predstavljeni so konkretni projekti, kot je prenova ptujske bolnišnice, ki skrajšujejo čakalne dobe in izboljšujejo oskrbo bolnikov. Poudarjen je pomen kohezijske politike za zmanjševanje razlik med regijami in dolgoročno vzdržnost zdravstva.

Damjan Polh, predsednik sindikata Fides, v intervjuju opozarja, da slovensko zdravstvo kljub novim stavbam in opremi trpi zaradi hudega pomanjkanja kadra, dolgih čakalnih dob in preobremenjenosti zaposlenih. Ocenjuje, da so se odnosi z novo vlado izboljšali, a opozarja, da brez konkretnih rešitev glede delovnih pogojev, plačnega sistema in zajezitve odhajanja zdravnikov ni mogoče zagotoviti kakovostne in dostopne obravnave. Poudarja, da so ključni izzivi sistemski in zahtevajo dolgoročno načrtovanje ter vlaganje v kadre, ne le v infrastrukturo.

Specialistka plastične kirurgije Tea Jedlovčnik je v kolumni za Siol.net opozorila na kritičen kadrovski primanjkljaj v Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer je od treh specialistov ostala le še sama. Bolnišnica, ki skrbi za regijo s četrt milijona prebivalcev, na zadnjem razpisu ni sprejela nobenega od treh prijavljenih kandidatov za specializante. Članek odpira tudi vprašanja o nabavnih cenah in upravljanju ustanove.

Interventni zakon v zdravstvu prinaša manjše birokratske olajšave, a brez celovite ureditve javne mreže, plačil in kadrovskih pogojev ne bo odpravil čakalnih vrst. Avtorica opozarja, da so potrebne korenite reforme financiranja, upravljanja in regionalne mreže, sicer tvegamo dvotirno zdravstvo. Zdravnica iz novomeške bolnišnice izpostavlja, da brez ločenega plačnega stebra in boljših pogojev kadri bežijo, sistem pa dolgoročno ni vzdržen.

V trboveljski bolnišnici je najbolje plačani zdravnik specialist junija prejel skoraj 30.000 evrov bruto, ker je zaradi kadrovskega primanjkljaja in nadomeščanja odsotne direktorice v mesecu opravil 359 ur dela. Bolnišnica opozarja, da so takšne plače posledica ekstremnih obremenitev in plačne reforme, ki je uvedla supernadure s 45-odstotnim dodatkom. Primerjave s plačami v drugih ustanovah so težavne, saj večina tamkajšnjih zdravnikov nima dovoljenja za delo izven bolnišnice.