V Sloveniji bomo v nedeljo, 24. oktobra, ob 3. uri zjutraj premaknili ure za eno uro nazaj na zimski čas, kar nam bo prineslo uro več spanja. Nacionalni inštitut za javno zdravje ob tem svetuje izkoriščanje jutranje svetlobe za telesno dejavnost, saj premik vpliva na gibalno vedenje in razpoloženje. Evropska komisija je sicer predlagala ukinitev premikanja ure že leta 2021, a države članice dogovora še niso dosegle.

Ta konec tedna bomo kazalce premaknili za eno uro nazaj in se vrnili na zimski čas, ki je bolj usklajen z naravnim gibanjem sonca. Znanstveniki opozarjajo, da je stalni zimski čas boljši za zdravje, saj jutranja svetloba pomaga sinhronizirati biološko uro. Poletni čas pozimi bi namreč pomenil odhod v šolo in službo v temi, kar bi imelo negativne posledice za spanje in duševno zdravje.

Evropski poslanci iz 15 držav znova pozivajo k odpravi premikanja ure, a države članice v Svetu EU še vedno niso dosegle dogovora. Večina državljanov podpira ukinitev, a ključni problem ostaja izbira med stalnim poletnim ali zimskim časom. Nova analiza Evropske komisije naj bi bila pripravljena do konca leta, a za zdaj ostajamo pri premikanju ure.

V nedeljo bomo ob 3. uri zjutraj premaknili ure za eno uro nazaj, kar pomeni prehod na zimski čas. To bo prineslo uro več spanja, vendar tudi krajše in hladnejše dni. Premik ure lahko vpliva na počutje in motivacijo za gibanje.

V nedeljo, 25. oktobra, bomo ob 3. uri zjutraj urne kazalce premaknili za eno uro nazaj, kar pomeni prehod na zimski čas in eno uro daljše spanje. Ta praksa se v Sloveniji izvaja od leta 1983 z namenom prihranka energije, čeprav so nasprotniki že dolgo opozarjali na negativne vplive na zdravje ljudi. Evropska komisija je sicer leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure, vendar države članice o tem še niso dosegle dogovora.

V nedeljo bomo uro premaknili na zimski čas, kar pomeni uro daljše spanje. Letošnji premik je najzgodnejši po letu 2014. Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje izkoriščanje jutranje svetlobe za aktivnosti in opozarja na vpliv spremembe na zdravje in razpoloženje.

V noči na nedeljo bomo prešli na zimski čas, kar bo prineslo dodatno uro spanja, a tudi krajše dni. Sprememba lahko vpliva na počutje in motivacijo za gibanje. NIJZ priporoča redno telesno dejavnost, zlasti ob jutranji svetlobi.

Prehod na zimski čas, ko uro premaknemo za eno uro nazaj, za večino sicer pomeni dodatno uro spanja, vendar se telo na spremembo ne prilagodi vedno takoj. Strokovnjakinja Leja Dolenc Grošelj pojasnjuje, da so težave najbolj izrazite pri večernih tipih ljudi, starejših in tistih z motnjami spanja, saj se notranja biološka ura prilagaja postopoma. Prilagoditev lahko olajšamo s postopnim premikom urnika spanja, rednim gibanjem in izpostavljanjem jutranji svetlobi.

Članek obravnava dejavnike, ki vplivajo na kakovost spanja, kot so stres, modra svetloba in slaba higiena spanja. Strokovnjakinja Kristina Ziherl pojasnjuje vlogo melatonina in uspaval ter opozarja, da izgubljenih ur spanja dolgoročno ne moremo nadomestiti. Poudarja tudi pomen realnih pričakovanj in razliko med akutno ter kronično nespečnostjo.

V nedeljo bomo urne kazalce premaknili za eno uro nazaj na zimski čas, kar prinaša daljše in hladnejše dni. Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča izkoriščanje jutranje svetlobe za gibanje in opozarja na vpliv spremembe na spanje ter razpoloženje. Ukrep premikanja ure, uveden leta 1983 zaradi prihranka energije, ostaja v veljavi, saj države članice EU niso dosegle dogovora o njegovi ukinitvi.

V nedeljo bomo ob 3. uri urine kazalce premaknili za eno uro nazaj, kar nam bo prineslo uro več spanja in začetek zimskega časa. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, da jutranjo svetlobo izkoristimo za aktivnosti, saj vadba v hladnem vremenu krepi imunski sistem in izboljšuje razpoloženje. Premik ure je bil uveden leta 1983 zaradi prihranka energije, vendar se v Evropi še vedno razpravlja o njegovi ukinitvi.

V nedeljo bomo ob 3. uri ponoči premaknili kazalce za eno uro nazaj na zimski čas, kar nam bo prineslo uro več spanja. Na NIJZ svetujejo, da jutranjo svetlobo izkoristimo za telesno dejavnost, saj ima premik ure lahko vpliv na spanje, razpoloženje in zdravje. Cilj premika je prihranek energije, a ga mnogi kritizirajo zaradi negativnih učinkov na biološko uro, medtem ko odločitev o ukinitvi v EU še ni sprejeta.

Znanstveniki z Univerze Britanske Kolumbije so ugotovili, da je za zdravje ljudi boljši zimski čas, saj se bolje ujema z naravnim ritmom svetlobe in teme. Poletni čas bi lahko povzročil pomanjkanje jutranje svetlobe, krajše spanje in slabšo produktivnost. Nekatere države, ki so že poskusile s trajnim poletnim časom, so ga zaradi negativnih posledic opustile.

V noči na nedeljo bomo ob 3. uri kazalce premaknili za eno uro nazaj in prešli na zimski čas, kar bo omogočilo uro dlje spanja. Strokovnjaki sicer priporočajo stalni zimski čas zaradi boljšega usklajenja z naravnim ritmom, a dogovora na ravni EU še ni. Premik ure, uveden zaradi varčevanja z energijo, ostaja del vsakdana kljub dolgoletnim razpravam o njegovi smiselnosti.

V Sloveniji bomo konec tedna ponovno premaknili uro za uro nazaj, kar ponovno odpira vprašanje o smiselnosti te prakse. EU še ni sprejela dokončne odločitve o ukinitvi premikanja ure, kljub vedno glasnejšim pobudam. Strokovnjaki opozarjajo na negativne vplive na zdravje in bioritem, zato vas vabimo, da v anketi izrazite svoje mnenje.

Dr. Vita Štukovnik pojasnjuje, da nespečnost pogosto ohranjamo sami z nepotrebnimi skrbmi in prizadevanjem za popoln spanec, kar ustvarja začarani krog. Poudarja, da nas lahko nekaj prebudi, nekaj povsem drugega pa ohranja budne. Pametne ure in aplikacije dodatno povečujejo pritisk, saj spanje spremenijo v nalogo, pri kateri se bojimo neuspeha.

Prehod na zimski čas prinaša uro več spanja, a lahko za nekaj dni zmoti spalni ritem, zlasti pri ljudeh z nespečnostjo, mladostnikih, večernih kronotipih in izmenskih delavcih. Strokovnjaki svetujejo reden urnik spanja in izpostavljenost jutranji svetlobi za lažje prilagajanje. Večina zdravih odraslih spremembo prenese brez večjih težav.

Kratek desetminutni sprehod po zajtrku lahko pomembno pripomore k uravnavanju krvnega sladkorja, saj mišice po obroku lažje porabijo glukozo. Strokovnjaki poudarjajo, da je hoja takoj po jedi učinkovitejša od premikanja z zamikom, še posebej za ljudi z inzulinsko odpornostjo ali sladkorno boleznijo. Jutranji sprehod poleg tega zmanjšuje stres, ki prav tako vpliva na dvig krvnega sladkorja.

Kanadska provinca Britanska Kolumbija je letos zadnjič premaknila uro, saj bo od novembra 2026 dalje vse leto uporabljala poletni čas. V Evropski uniji pa dogovora o odpravi sezonskega premikanja ure ni, zato bo ta praksa ostala v veljavi vsaj do leta 2031. Slovenija bo tako tudi 25. oktobra 2026 ponovno prešla na zimski čas.

Letos bomo uro premaknili na zimski čas že 25. oktobra, kar je najzgodnejši možni datum. To pomeni eno uro daljše spanje, a bodo popoldnevi občutno prej temni. Odprava premikanja ure v EU še ni uresničena, zato pravila ostajajo nespremenjena.

Prehod na zimski čas bo v letu 2026 potekal v noči s 24. na 25. oktober, ko bomo ob 3. uri zjutraj kazalce premaknili na 2. uro. Gre za najzgodnejši prehod po letu 2014, kljub dolgoletnim razpravam o odpravi premikanja ure pa ta sistem v Sloveniji in EU ostaja v veljavi. Sprememba bo prinesla svetlejša jutra, a krajše večere, kar vpliva na vsakodnevne navade ljudi.

Jeseni bomo ponovno premikali uro, in sicer v noči s 24. na 25. oktober 2026, ko ob 3. uri zjutraj kazalce premaknemo za eno uro nazaj na 2. uro. Premik ure je bil uveden zaradi boljšega izkoriščanja dnevne svetlobe, a se vse pogosteje postavlja vprašanje o njegovi smiselnosti, saj vpliva na počutje in biološki ritem. V Evropski uniji sicer že leta potekajo razprave o ukinitvi te prakse, vendar dokončnega dogovora še ni, zato bomo uro premikali tudi v prihodnjih letih.