Prehod na zimski čas je prinesel eno uro več spanja, a tudi krajše in hladnejše dni. NIJZ svetuje izkoriščanje jutranje svetlobe za aktivnosti in opozarja na pozitivne učinke vadbe v hladnem vremenu na zdravje. Premikanje ure, ki v Sloveniji poteka od leta 1983, ostaja v veljavi kljub predlogu Evropske komisije o ukinitvi.

Danes smo ob 3. uri premaknili ure eno uro nazaj in prešli na zimski čas, kar prinaša eno uro več spanja. Na NIJZ svetujejo izkoriščanje jutranje svetlobe za gibanje ter opozarjajo na vpliv spremembe na počutje in zdravje. Premik ure v Sloveniji izvajamo od leta 1983, EU pa še ni dosegla dogovora o njegovi ukinitvi.

Članek pojasnjuje, zakaj smo po premiku ure na zimski čas bolj zaspani, razdražljivi in brez energije, ter kako si lahko pomagamo. Telo se mora prilagoditi na spremembo svetlobe, kar vpliva na izločanje hormonov, kot je melatonin, in lahko povzroči simptome, podobne blagemu jet lagu. Ponuja praktične nasvete za hitrejšo prilagoditev, kot so izpostavljenost jutranji svetlobi, redno spanje in izogibanje ekranom pred spanjem.

V nedeljo, 26. oktobra 2026, ob 3. uri zjutraj bomo v Sloveniji prestavili uro na 2. uro, s čimer prehajamo iz poletnega v zimski čas. Evropska unija namerava premikanje ure uvesti že od leta 2021, vendar ga še vedno ni ukinila, kljub 84-odstotni podpori evropskih državljanov. Članek poleg obvestila oziroma opozorila podaja tudi zgodovinski pregled prve uporabe poletnega časa v Kanadi in njegove iznajdbe.

V Sloveniji bomo v nedeljo, 24. oktobra, ob 3. uri zjutraj premaknili ure za eno uro nazaj na zimski čas, kar nam bo prineslo uro več spanja. Nacionalni inštitut za javno zdravje ob tem svetuje izkoriščanje jutranje svetlobe za telesno dejavnost, saj premik vpliva na gibalno vedenje in razpoloženje. Evropska komisija je sicer predlagala ukinitev premikanja ure že leta 2021, a države članice dogovora še niso dosegle.

Ta konec tedna bomo kazalce premaknili za eno uro nazaj in se vrnili na zimski čas, ki je bolj usklajen z naravnim gibanjem sonca. Znanstveniki opozarjajo, da je stalni zimski čas boljši za zdravje, saj jutranja svetloba pomaga sinhronizirati biološko uro. Poletni čas pozimi bi namreč pomenil odhod v šolo in službo v temi, kar bi imelo negativne posledice za spanje in duševno zdravje.

V nedeljo bomo ob 3. uri zjutraj premaknili ure za eno uro nazaj, kar pomeni prehod na zimski čas. To bo prineslo uro več spanja, vendar tudi krajše in hladnejše dni. Premik ure lahko vpliva na počutje in motivacijo za gibanje.

V nedeljo, 25. oktobra, bomo ob 3. uri zjutraj urne kazalce premaknili za eno uro nazaj, kar pomeni prehod na zimski čas in eno uro daljše spanje. Ta praksa se v Sloveniji izvaja od leta 1983 z namenom prihranka energije, čeprav so nasprotniki že dolgo opozarjali na negativne vplive na zdravje ljudi. Evropska komisija je sicer leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure, vendar države članice o tem še niso dosegle dogovora.

V nedeljo bomo uro premaknili na zimski čas, kar pomeni uro daljše spanje. Letošnji premik je najzgodnejši po letu 2014. Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje izkoriščanje jutranje svetlobe za aktivnosti in opozarja na vpliv spremembe na zdravje in razpoloženje.

V noči na nedeljo bomo prešli na zimski čas, kar bo prineslo dodatno uro spanja, a tudi krajše dni. Sprememba lahko vpliva na počutje in motivacijo za gibanje. NIJZ priporoča redno telesno dejavnost, zlasti ob jutranji svetlobi.

V nedeljo bomo urne kazalce premaknili za eno uro nazaj na zimski čas, kar prinaša daljše in hladnejše dni. Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča izkoriščanje jutranje svetlobe za gibanje in opozarja na vpliv spremembe na spanje ter razpoloženje. Ukrep premikanja ure, uveden leta 1983 zaradi prihranka energije, ostaja v veljavi, saj države članice EU niso dosegle dogovora o njegovi ukinitvi.

V nedeljo bomo ob 3. uri urine kazalce premaknili za eno uro nazaj, kar nam bo prineslo uro več spanja in začetek zimskega časa. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, da jutranjo svetlobo izkoristimo za aktivnosti, saj vadba v hladnem vremenu krepi imunski sistem in izboljšuje razpoloženje. Premik ure je bil uveden leta 1983 zaradi prihranka energije, vendar se v Evropi še vedno razpravlja o njegovi ukinitvi.

V nedeljo bomo ob 3. uri ponoči premaknili kazalce za eno uro nazaj na zimski čas, kar nam bo prineslo uro več spanja. Na NIJZ svetujejo, da jutranjo svetlobo izkoristimo za telesno dejavnost, saj ima premik ure lahko vpliv na spanje, razpoloženje in zdravje. Cilj premika je prihranek energije, a ga mnogi kritizirajo zaradi negativnih učinkov na biološko uro, medtem ko odločitev o ukinitvi v EU še ni sprejeta.

V noči na nedeljo bomo ob 3. uri kazalce premaknili za eno uro nazaj in prešli na zimski čas, kar bo omogočilo uro dlje spanja. Strokovnjaki sicer priporočajo stalni zimski čas zaradi boljšega usklajenja z naravnim ritmom, a dogovora na ravni EU še ni. Premik ure, uveden zaradi varčevanja z energijo, ostaja del vsakdana kljub dolgoletnim razpravam o njegovi smiselnosti.

V Sloveniji bomo konec tedna ponovno premaknili uro za uro nazaj, kar ponovno odpira vprašanje o smiselnosti te prakse. EU še ni sprejela dokončne odločitve o ukinitvi premikanja ure, kljub vedno glasnejšim pobudam. Strokovnjaki opozarjajo na negativne vplive na zdravje in bioritem, zato vas vabimo, da v anketi izrazite svoje mnenje.