V nedeljo bomo uro premaknili na zimski čas, kar pomeni uro daljše spanje. Letošnji premik je najzgodnejši po letu 2014. Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje izkoriščanje jutranje svetlobe za aktivnosti in opozarja na vpliv spremembe na zdravje in razpoloženje.

V noči na nedeljo bomo prešli na zimski čas, kar bo prineslo dodatno uro spanja, a tudi krajše dni. Sprememba lahko vpliva na počutje in motivacijo za gibanje. NIJZ priporoča redno telesno dejavnost, zlasti ob jutranji svetlobi.

Prehod na zimski čas, ko uro premaknemo za eno uro nazaj, za večino sicer pomeni dodatno uro spanja, vendar se telo na spremembo ne prilagodi vedno takoj. Strokovnjakinja Leja Dolenc Grošelj pojasnjuje, da so težave najbolj izrazite pri večernih tipih ljudi, starejših in tistih z motnjami spanja, saj se notranja biološka ura prilagaja postopoma. Prilagoditev lahko olajšamo s postopnim premikom urnika spanja, rednim gibanjem in izpostavljanjem jutranji svetlobi.

Članek obravnava dejavnike, ki vplivajo na kakovost spanja, kot so stres, modra svetloba in slaba higiena spanja. Strokovnjakinja Kristina Ziherl pojasnjuje vlogo melatonina in uspaval ter opozarja, da izgubljenih ur spanja dolgoročno ne moremo nadomestiti. Poudarja tudi pomen realnih pričakovanj in razliko med akutno ter kronično nespečnostjo.

V nedeljo bomo urne kazalce premaknili za eno uro nazaj na zimski čas, kar prinaša daljše in hladnejše dni. Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča izkoriščanje jutranje svetlobe za gibanje in opozarja na vpliv spremembe na spanje ter razpoloženje. Ukrep premikanja ure, uveden leta 1983 zaradi prihranka energije, ostaja v veljavi, saj države članice EU niso dosegle dogovora o njegovi ukinitvi.

V nedeljo bomo ob 3. uri urine kazalce premaknili za eno uro nazaj, kar nam bo prineslo uro več spanja in začetek zimskega časa. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, da jutranjo svetlobo izkoristimo za aktivnosti, saj vadba v hladnem vremenu krepi imunski sistem in izboljšuje razpoloženje. Premik ure je bil uveden leta 1983 zaradi prihranka energije, vendar se v Evropi še vedno razpravlja o njegovi ukinitvi.

V nedeljo bomo ob 3. uri ponoči premaknili kazalce za eno uro nazaj na zimski čas, kar nam bo prineslo uro več spanja. Na NIJZ svetujejo, da jutranjo svetlobo izkoristimo za telesno dejavnost, saj ima premik ure lahko vpliv na spanje, razpoloženje in zdravje. Cilj premika je prihranek energije, a ga mnogi kritizirajo zaradi negativnih učinkov na biološko uro, medtem ko odločitev o ukinitvi v EU še ni sprejeta.

Znanstveniki z Univerze Britanske Kolumbije so ugotovili, da je za zdravje ljudi boljši zimski čas, saj se bolje ujema z naravnim ritmom svetlobe in teme. Poletni čas bi lahko povzročil pomanjkanje jutranje svetlobe, krajše spanje in slabšo produktivnost. Nekatere države, ki so že poskusile s trajnim poletnim časom, so ga zaradi negativnih posledic opustile.

V noči na nedeljo bomo ob 3. uri kazalce premaknili za eno uro nazaj in prešli na zimski čas, kar bo omogočilo uro dlje spanja. Strokovnjaki sicer priporočajo stalni zimski čas zaradi boljšega usklajenja z naravnim ritmom, a dogovora na ravni EU še ni. Premik ure, uveden zaradi varčevanja z energijo, ostaja del vsakdana kljub dolgoletnim razpravam o njegovi smiselnosti.

V Sloveniji bomo konec tedna ponovno premaknili uro za uro nazaj, kar ponovno odpira vprašanje o smiselnosti te prakse. EU še ni sprejela dokončne odločitve o ukinitvi premikanja ure, kljub vedno glasnejšim pobudam. Strokovnjaki opozarjajo na negativne vplive na zdravje in bioritem, zato vas vabimo, da v anketi izrazite svoje mnenje.

Prehod na zimski čas prinaša uro več spanja, a lahko za nekaj dni zmoti spalni ritem, zlasti pri ljudeh z nespečnostjo, mladostnikih, večernih kronotipih in izmenskih delavcih. Strokovnjaki svetujejo reden urnik spanja in izpostavljenost jutranji svetlobi za lažje prilagajanje. Večina zdravih odraslih spremembo prenese brez večjih težav.

Kanadska provinca Britanska Kolumbija je letos zadnjič premaknila uro, saj bo od novembra 2026 dalje vse leto uporabljala poletni čas. V Evropski uniji pa dogovora o odpravi sezonskega premikanja ure ni, zato bo ta praksa ostala v veljavi vsaj do leta 2031. Slovenija bo tako tudi 25. oktobra 2026 ponovno prešla na zimski čas.

Letos bomo uro premaknili na zimski čas že 25. oktobra, kar je najzgodnejši možni datum. To pomeni eno uro daljše spanje, a bodo popoldnevi občutno prej temni. Odprava premikanja ure v EU še ni uresničena, zato pravila ostajajo nespremenjena.

Prehod na zimski čas bo v letu 2026 potekal v noči s 24. na 25. oktober, ko bomo ob 3. uri zjutraj kazalce premaknili na 2. uro. Gre za najzgodnejši prehod po letu 2014, kljub dolgoletnim razpravam o odpravi premikanja ure pa ta sistem v Sloveniji in EU ostaja v veljavi. Sprememba bo prinesla svetlejša jutra, a krajše večere, kar vpliva na vsakodnevne navade ljudi.

Jeseni bomo ponovno premikali uro, in sicer v noči s 24. na 25. oktober 2026, ko ob 3. uri zjutraj kazalce premaknemo za eno uro nazaj na 2. uro. Premik ure je bil uveden zaradi boljšega izkoriščanja dnevne svetlobe, a se vse pogosteje postavlja vprašanje o njegovi smiselnosti, saj vpliva na počutje in biološki ritem. V Evropski uniji sicer že leta potekajo razprave o ukinitvi te prakse, vendar dokončnega dogovora še ni, zato bomo uro premikali tudi v prihodnjih letih.