Strokovnjaki opozarjajo, da je po neprostovoljnem prebujanju sredi noči bolje vstati iz postelje, saj lahko daljše ležanje budnosti poveže posteljo z nespečnostjo. Priporočajo, da se posvetimo mirnim dejavnostim ob šibki svetlobi in se v posteljo vrnemo šele, ko ponovno postanemo zaspani. Tako se izognemo tesnobi, ki bi težave s spanjem še poslabšala.

Strokovnjaki opozarjajo, da premik ure, tudi jesenski, škoduje zdravju, saj poruši biološko uro, kar lahko povzroči motnje spanja, slabše razpoloženje ter dolgoročno poveča tveganje za presnovne in srčno-žilne bolezni. Raziskave kažejo na povečanje depresivnih epizod in nespečnosti po premiku, prilagoditev pa lahko traja od tedna do meseca dni. Za lažjo prilagoditev strokovnjaki priporočajo postopno spreminjanje urnika, izpostavljanje dnevni svetlobi in izogibanje modri svetlobi zvečer.

Članek opisuje prehranske prednosti indijskih oreščkov, ki so bogati z magnezijem, bakrom in cinkom ter nenasičenimi maščobnimi kislinami, koristnimi za zdravje srca, mišic in kosti. Poudarja, da so lahko nasitna in hranljiva malica, vendar jih je treba uživati v zmernih količinah, najbolje nesoljene in brez dodanega sladkorja. Za konec navaja praktične nasvete za vključitev oreščkov v vsakodnevno prehrano.

Članek ponuja preproste, znanstveno podprte nasvete za boljše jutranje razpoloženje, kot so dovolj spanja, spanje na desnem boku, uživanje pomarančnega soka, jutranja intimnost, topla kopel s soljo in prisotnost cvetja. Poudarja, da ti rituali pozitivno vplivajo na optimizem, energijo in splošno dobro počutje.

Članek obravnava pomen vitamina D v jesenskih in zimskih mesecih, ko sončni žarki na naših geografskih širinah niso dovolj močni za zadostno tvorbo v koži. Slovenske smernice priporočajo dodajanje vitamina D3 od oktobra do aprila, zlasti za starejše, nosečnice in ljudi, ki večino časa preživijo v zaprtih prostorih. Poudarjeno je, da je treba odmerke prilagajati posameznim potrebam in se pred prekomernim uživanjem posvetovati z zdravnikom.

Članek obravnava vpliv krajših dni in pomanjkanja dnevne svetlobe na počutje, spanje in razpoloženje ter poudarja razliko med običajno jesensko utrujenostjo in resnejšo sezonsko depresijo. Strokovnjakinja za motnje spanja svetuje vzdrževanje redne dnevne rutine, izpostavljenost jutranji svetlobi in iskanje pomoči ob dolgotrajnejših simptomih. Bližnjim svetuje, naj stisko jemljejo resno in ponudijo podporo brez obsojanja.

Prehod na zimski čas je prinesel eno uro več spanja, a tudi krajše in hladnejše dni. NIJZ svetuje izkoriščanje jutranje svetlobe za aktivnosti in opozarja na pozitivne učinke vadbe v hladnem vremenu na zdravje. Premikanje ure, ki v Sloveniji poteka od leta 1983, ostaja v veljavi kljub predlogu Evropske komisije o ukinitvi.

Danes smo ob 3. uri premaknili ure eno uro nazaj in prešli na zimski čas, kar prinaša eno uro več spanja. Na NIJZ svetujejo izkoriščanje jutranje svetlobe za gibanje ter opozarjajo na vpliv spremembe na počutje in zdravje. Premik ure v Sloveniji izvajamo od leta 1983, EU pa še ni dosegla dogovora o njegovi ukinitvi.

Članek pojasnjuje, zakaj smo po premiku ure na zimski čas bolj zaspani, razdražljivi in brez energije, ter kako si lahko pomagamo. Telo se mora prilagoditi na spremembo svetlobe, kar vpliva na izločanje hormonov, kot je melatonin, in lahko povzroči simptome, podobne blagemu jet lagu. Ponuja praktične nasvete za hitrejšo prilagoditev, kot so izpostavljenost jutranji svetlobi, redno spanje in izogibanje ekranom pred spanjem.

V nedeljo, 26. oktobra 2026, ob 3. uri zjutraj bomo v Sloveniji prestavili uro na 2. uro, s čimer prehajamo iz poletnega v zimski čas. Evropska unija namerava premikanje ure uvesti že od leta 2021, vendar ga še vedno ni ukinila, kljub 84-odstotni podpori evropskih državljanov. Članek poleg obvestila oziroma opozorila podaja tudi zgodovinski pregled prve uporabe poletnega časa v Kanadi in njegove iznajdbe.

V Sloveniji bomo v nedeljo, 24. oktobra, ob 3. uri zjutraj premaknili ure za eno uro nazaj na zimski čas, kar nam bo prineslo uro več spanja. Nacionalni inštitut za javno zdravje ob tem svetuje izkoriščanje jutranje svetlobe za telesno dejavnost, saj premik vpliva na gibalno vedenje in razpoloženje. Evropska komisija je sicer predlagala ukinitev premikanja ure že leta 2021, a države članice dogovora še niso dosegle.

Ta konec tedna bomo kazalce premaknili za eno uro nazaj in se vrnili na zimski čas, ki je bolj usklajen z naravnim gibanjem sonca. Znanstveniki opozarjajo, da je stalni zimski čas boljši za zdravje, saj jutranja svetloba pomaga sinhronizirati biološko uro. Poletni čas pozimi bi namreč pomenil odhod v šolo in službo v temi, kar bi imelo negativne posledice za spanje in duševno zdravje.

V nedeljo bomo urne kazalce premaknili za eno uro nazaj na zimski čas, kar prinaša daljše in hladnejše dni. Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča izkoriščanje jutranje svetlobe za gibanje in opozarja na vpliv spremembe na spanje ter razpoloženje. Ukrep premikanja ure, uveden leta 1983 zaradi prihranka energije, ostaja v veljavi, saj države članice EU niso dosegle dogovora o njegovi ukinitvi.

V nedeljo bomo ob 3. uri urine kazalce premaknili za eno uro nazaj, kar nam bo prineslo uro več spanja in začetek zimskega časa. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, da jutranjo svetlobo izkoristimo za aktivnosti, saj vadba v hladnem vremenu krepi imunski sistem in izboljšuje razpoloženje. Premik ure je bil uveden leta 1983 zaradi prihranka energije, vendar se v Evropi še vedno razpravlja o njegovi ukinitvi.

V nedeljo bomo ob 3. uri ponoči premaknili kazalce za eno uro nazaj na zimski čas, kar nam bo prineslo uro več spanja. Na NIJZ svetujejo, da jutranjo svetlobo izkoristimo za telesno dejavnost, saj ima premik ure lahko vpliv na spanje, razpoloženje in zdravje. Cilj premika je prihranek energije, a ga mnogi kritizirajo zaradi negativnih učinkov na biološko uro, medtem ko odločitev o ukinitvi v EU še ni sprejeta.