Strokovnjaki opozarjajo, da je po neprostovoljnem prebujanju sredi noči bolje vstati iz postelje, saj lahko daljše ležanje budnosti poveže posteljo z nespečnostjo. Priporočajo, da se posvetimo mirnim dejavnostim ob šibki svetlobi in se v posteljo vrnemo šele, ko ponovno postanemo zaspani. Tako se izognemo tesnobi, ki bi težave s spanjem še poslabšala.

Strokovnjaki opozarjajo, da premik ure, tudi jesenski, škoduje zdravju, saj poruši biološko uro, kar lahko povzroči motnje spanja, slabše razpoloženje ter dolgoročno poveča tveganje za presnovne in srčno-žilne bolezni. Raziskave kažejo na povečanje depresivnih epizod in nespečnosti po premiku, prilagoditev pa lahko traja od tedna do meseca dni. Za lažjo prilagoditev strokovnjaki priporočajo postopno spreminjanje urnika, izpostavljanje dnevni svetlobi in izogibanje modri svetlobi zvečer.

Članek ponuja preproste, znanstveno podprte nasvete za boljše jutranje razpoloženje, kot so dovolj spanja, spanje na desnem boku, uživanje pomarančnega soka, jutranja intimnost, topla kopel s soljo in prisotnost cvetja. Poudarja, da ti rituali pozitivno vplivajo na optimizem, energijo in splošno dobro počutje.

Članek obravnava vpliv krajših dni in pomanjkanja dnevne svetlobe na počutje, spanje in razpoloženje ter poudarja razliko med običajno jesensko utrujenostjo in resnejšo sezonsko depresijo. Strokovnjakinja za motnje spanja svetuje vzdrževanje redne dnevne rutine, izpostavljenost jutranji svetlobi in iskanje pomoči ob dolgotrajnejših simptomih. Bližnjim svetuje, naj stisko jemljejo resno in ponudijo podporo brez obsojanja.

Prehod na zimski čas je prinesel eno uro več spanja, a tudi krajše in hladnejše dni. NIJZ svetuje izkoriščanje jutranje svetlobe za aktivnosti in opozarja na pozitivne učinke vadbe v hladnem vremenu na zdravje. Premikanje ure, ki v Sloveniji poteka od leta 1983, ostaja v veljavi kljub predlogu Evropske komisije o ukinitvi.

Danes smo ob 3. uri premaknili ure eno uro nazaj in prešli na zimski čas, kar prinaša eno uro več spanja. Na NIJZ svetujejo izkoriščanje jutranje svetlobe za gibanje ter opozarjajo na vpliv spremembe na počutje in zdravje. Premik ure v Sloveniji izvajamo od leta 1983, EU pa še ni dosegla dogovora o njegovi ukinitvi.

Članek pojasnjuje, zakaj smo po premiku ure na zimski čas bolj zaspani, razdražljivi in brez energije, ter kako si lahko pomagamo. Telo se mora prilagoditi na spremembo svetlobe, kar vpliva na izločanje hormonov, kot je melatonin, in lahko povzroči simptome, podobne blagemu jet lagu. Ponuja praktične nasvete za hitrejšo prilagoditev, kot so izpostavljenost jutranji svetlobi, redno spanje in izogibanje ekranom pred spanjem.

V nedeljo, 26. oktobra 2026, ob 3. uri zjutraj bomo v Sloveniji prestavili uro na 2. uro, s čimer prehajamo iz poletnega v zimski čas. Evropska unija namerava premikanje ure uvesti že od leta 2021, vendar ga še vedno ni ukinila, kljub 84-odstotni podpori evropskih državljanov. Članek poleg obvestila oziroma opozorila podaja tudi zgodovinski pregled prve uporabe poletnega časa v Kanadi in njegove iznajdbe.

V nedeljo bomo ob 3. uri urine kazalce premaknili za eno uro nazaj, kar nam bo prineslo uro več spanja in začetek zimskega časa. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, da jutranjo svetlobo izkoristimo za aktivnosti, saj vadba v hladnem vremenu krepi imunski sistem in izboljšuje razpoloženje. Premik ure je bil uveden leta 1983 zaradi prihranka energije, vendar se v Evropi še vedno razpravlja o njegovi ukinitvi.