Podatki NIJZ kažejo, da več kot tretjina mladih v Sloveniji trpi za hudimi psihosomatskimi simptomi, kot so nespečnost in nervoza, petina pa ima povečano tveganje za depresijo. Glavni viri stresa so šolske obveznosti, medosebni odnosi in pretirana uporaba digitalnih naprav. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za resno javnozdravstveno krizo, ki zahteva takojšnjo pozornost.

Članek analizira davčno obremenitev v državah EU, pri čemer Slovenija pri obremenitvi plač s 46,17 % sodi v sam vrh, medtem ko je njena celotna davčna obremenitev glede na BDP z 38,8 % pod povprečjem EU. Avtorji ugotavljajo, da Slovenija kljub podpovprečni splošni obremenitvi hitro povečuje davčni pritisk, zlasti zaradi visokih socialnih prispevkov. V članku so izpostavljene tudi države z najnižjo obremenitvijo, kot so Irska, Romunija in Bolgarija. Kategorije: gospodarstvo, lokalno, politika Ocena pomembnosti (1-10): 8

Članek raziskuje tanko mejo med zdravim odnosom do sebe in sebičnostjo, pri čemer se osredotoča na pomen urnikov v sodobnem življenju. Avtorica poudarja, da je ključno spoštovati individualne potrebe in si vzeti čas zase, ne da bi pri tem zanemarili odnose z drugimi.

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pacienti in terapevti opozarjajo na izjemno dolge čakalne dobe za psihološko pomoč, ki ponekod segajo v leto 2031. Pozivajo ministra za zdravje k izvajanju zakona o psihoterapevtski dejavnosti in širitvi javno dostopnih storitev, saj podatki kažejo na porast duševnih stisk, zlasti med mladimi. Kljub širitvi centrov za duševno zdravje pravočasen dostop do obravnav ostaja velik problem.

Skoraj vsak drugi Slovenec (44 %) je pogosto pod stresom, kar je v primerjavi z lani 13-odstotna rast, glavni krivec pa je služba. Nacionalni inštitut za javno zdravje ob svetovnem dnevu duševnega zdravja poudarja moč osebnih zgodb in pomen pogovora, saj se je Slovenija po porastu stresa uvrstila nad evropsko povprečje. Ženske (53 %) so pod stresom pogosteje kot moški (36 %), politika in vojne pa po podatkih Mediane dodatno bremenijo skoraj četrtino prebivalcev.

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja organizacije pacientov in psihoterapevtov opozarjajo, da čakalne dobe za psihološko pomoč v Sloveniji segajo vse do leta 2031. Vsak peti mladostnik kaže znake depresije, duševne težave pa so vse bolj razširjene tudi med odraslimi. Podpisniki poziva zahtevajo takojšnje ukrepanje ministrstva za zdravje, saj pravočasna pomoč ne sme biti privilegij.

Svetovni dan duševnega zdravja opozarja na stisko vsakega osmega človeka, ki živi z duševno motnjo, in na dejstvo, da polovica težav nastane že v otroštvu. Strah pred stigmo in sramom odvrača mnoge od iskanja pomoči, zato je ključno prekiniti tišino ter ustvariti okolje, kjer je skrb za duševno zdravje enako naravna kot skrb za fizično telo.

Članek ob svetovnem dnevu duševnega zdravja opozarja, da v Sloveniji strokovno pomoč poišče le 41,5 odstotka ljudi s psihološkimi težavami, kar je pod povprečjem OECD. Najpogostejše motnje so anksiozne in depresivne motnje ter zasvojenosti, ključna ovira pa ostajata stigma in sram. Strokovnjaki poudarjajo, da je iskanje podpore znak poguma, ne šibkosti.

V Sloveniji je kar 44 odstotkov ljudi pogosto pod stresom, kar je več od evropskega in svetovnega povprečja, delež pa se je v letu dni povečal za 13 odstotnih točk. Glavni vzrok stresa je služba, sledita zdravje in družina, medtem ko domača politika bremeni 22 odstotkov vprašanih. Rezultati so zaskrbljujoči, saj se stanje slabša hitreje kot v večini drugih držav.​