Članek obravnava dolge čakalne dobe za specialistične preglede v Sloveniji, ki po podatkih NIJZ presegajo 143.000 čakajočih. Poudarja pomen pravočasnega ukrepanja in hitrega dostopa do zdravnika ter predstavlja možnost dodatnega zdravstvenega zavarovanja kot rešitev za krajše čakalne dobe. Zgodba pacientke Anje, ki so ji zaradi hitrega pregleda odkrili raka v prvi fazi, ponazarja ključno vlogo zgodnjega odkrivanja bolezni.

Deset slovenskih bolnišnic zahteva dodatnih 70 milijonov evrov, kar je glede na primanjkljaj ZZZS in rebalans proračuna nerealno. Medtem ko UKC Maribor in Ljubljana toneta v izgube, druge bolnišnice ustvarjajo presežke. Analiza razkriva finančno stanje in sanacijske načrte javnega zdravstva.

Članek razkriva, da Mestna občina Ljubljana za novoletno okrasitev letno nameni okoli 265.000 evrov, vendar denar deloma pridobi s kaznovanjem nepravilno parkiranih vozil, pri čemer so pogosto kaznovani tudi obiskovalci iz drugih slovenskih krajev, vključno s pacienti, ki prihajajo v ljubljanske bolnišnice. Avtor opozarja, da tako praznični blišč posredno sofinancirajo tudi prebivalci preostale Slovenije. Gre za kritičen pogled na porabo javnih sredstev in socialne neenakosti.

Čakalne dobe za specialistične preglede v Sloveniji so izjemno dolge, pri ortopedu v povprečju 141 dni za oznako 'hitro', pri dermatologu pa celo 338 dni. Članek opisuje možnosti za hitrejšo obravnavo prek dodatnih zdravstvenih zavarovanj Zavarovalnice Triglav, ki krijejo preglede, diagnostiko in posege. Avtor predstavlja tudi konkretne primere zavarovancev, ki so s pomočjo teh polis do zdravnika prišli bistveno prej.

ZZZS pojasnjuje, da bolniška ne pomeni nujno popolne zaprtosti doma, temveč je gibanje odvisno od zdravnikovega režima. Ob kršitvi navodil grozi odvzem nadomestila za največ 30 dni, delodajalec pa lahko od julija 2026 preverja elektronska navodila prek sistema SPOT. Lani so laični nadzorniki ugotovili kršitve pri približno 5,2 odstotka pregledanih bolniških staležev.

Bralka Valentina se je zaradi predolge čakalne dobe v Ljubljani naročila na pregled v Maribor, a ji ZZZS povračila potnih stroškov ne prizna, ker zakon to omogoča le v primeru odsotnosti ustreznega izvajalca v kraju stalnega prebivališča. Zavod sam opozarja, da je zakonodaja zastarela in potrebna sprememb, vendar jih lahko uvede le ministrstvo za zdravje. Članek kritizira birokratsko slepoto sistema, ki paciente spodbuja k iskanju manj obremenjenih izvajalcev, a jih hkrati finančno kaznuje.

V Sloveniji hitro raste trg dodatnih zdravstvenih zavarovanj, ki za plačilo omogočajo hitrejši dostop do specialistov in diagnostike. Ponudbe se razlikujejo, a vsem je skupno, da se izognejo čakalnim vrstam v javnem zdravstvu. Širjenje zasebnega zdravstva temelji na dvojni praksi zdravnikov, kar dodatno obremenjuje javni sistem.},