Iva Dimic v osebni izpovedi opisuje svoj boj z rakom dojke, poudarja pomen podpore družine in zdravnikov ter kako jo je bolezen spremenila. Svojo izkušnjo prenaša v politično delo, kjer se zavzema za boljšo onkološko oskrbo in paliativno pomoč v Sloveniji. Izpostavlja tudi pomen preventive in rednih pregledov za zgodnje odkrivanje bolezni.

Iva Dimic je osem let po diagnozi raka dojk spregovorila o strahu, zdravljenju in podpori bližnjih. Spremembo na dojki je prvi opazil mož, ona pa je bila prepričana, da se ji rak ne more zgoditi. Poudarja, da človek ni ves čas močan, in da je oporo našla v družini, veri in zaupanju zdravnikom.

V Sloveniji z rakom dojk živi približno 20.000 žensk, možnosti preživetja pa so zaradi napredka medicine vse boljše. Strokovnjaki UKC Maribor na dvodnevnem srečanju poudarjajo, da je poleg preživetja vse pomembnejša tudi kakovost življenja po zdravljenju. Opozorili so na potrebo po celostni obravnavi bolnic, ki vključuje tudi obvladovanje telesnih in duševnih posledic bolezni.

Danielle Ripley-Burgess je pri 14 letih opazila kri v blatu, a jo je bilo zaradi sramu strah povedati. Pri 17 letih so ji diagnosticirali raka debelega črevesa in danke v tretjem stadiju. Svojo zgodbo deli, da bi opozorila, kako pomembno je nemudoma poiskati zdravniško pomoč ob podobnih simptomih.

V Sloveniji vsako leto za rakom zboli približno 19.000 ljudi, bolezen pa zahteva skoraj 7.000 življenj. Mariborska strokovnjakinja Zvezdana Mavrič Vražič poudarja pomen preventive, zgodnjega odkrivanja in cepljenja proti HPV, ki lahko prepreči več vrst raka. Ob tem opozarja, da rak ne sme postati tabu tema in da je ključno sodelovanje v presejalnih programih, kot so DORA, ZORA in SVIT.